Tonga (tongansko [ˈtoŋa][8]), uradno Kraljevina Tonga (tongovsko Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga), je polinezijska država in arhipelag s 169 otoki, od katerih je 36 naseljenih.[1] Skupna površina arhipelaga je približno 750 km2 in se razprostira na 700.000 km2 južnega Tihega oceana. Leta 2021 je Tonga štela 104.494 prebivalcev,[9][10][11] od katerih jih je 70 % živelo na glavnem otoku Tongatapu. Država se razprostira na približno 800 km v smeri sever-jug. Na severozahodu ga obdajata Fidži ter Wallis in Futuna (Francija), na severovzhodu Samoa, na zahodu Nova Kaledonija (Francija) in Vanuatu, na vzhodu Niue (najbližje tuje ozemlje) in na jugozahodu Kermadecovi otoki (Nova Zelandija). Tonga je od severnega otoka Nove Zelandije oddaljena približno 1800 km.
Kraljevina Tonga Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga (tongovsko)
| |
|---|---|
 Zastava
 Grb
| |
| Geslo: "Ko e ʻOtua mo Tonga ko hoku tofiʻa" »Bog in Tonga sta moja dediščina« | |
| Himna: "Ko e fasi ʻo e tuʻi ʻo e ʻOtu Tonga" "Pesem kralja tongovskih otokov" | |
.svg) | |
| Glavno mesto | Nukuʻalofa 21°08′S 175°12′W |
| Največje mesto | glavno mesto |
| Uradni jeziki |
|
| Etnične skupine (2018[1]) |
|
| Religija |
|
| Demonim(i) | Tongovec Tongovka |
| Vlada | Enotna parlamentarna polustavna monarhija |
• Monarh | Tupou VI. |
• Predsednik vlade | Siaosi Sovaleni |
• Predsednik skupščine | Fatafehi Fakafanua |
| Zakonodajalec | Zakonodajna skupščina |
| Neodvisnost od Združenega Kraljestva | |
• Razglašena neodvisnost | 4. junij 1970 |
| Površina | |
• skupaj | 748 km2 (175.) |
• voda (%) | 4,0 |
| Prebivalstvo | |
• popis 2021 | 100.209[4] (199.) |
• gostota | 139/km2 (76.a) |
| BDP (ocena 2019) | |
• skupaj (nominal.) | $493 milijonov |
• skupaj (PKM) | $655 milijonov |
• na preb. (nominal.) | $4888[5] |
• na preb. (PKM) | $6496[5] |
| Gini (2015) | 37,6[6] srednji |
| HDI (2019) |  0,725[7]visok · 104. |
| Valuta | Paʻanga (TOP) |
| Časovni pas | UTC +13 |
| Stran vožnje | levi |
| Klicna koda | +676 |
| Internetna domena | .to |
| |
Polinezijski naseljenci Tonge, ki jo je pred približno 2500 leti prvič naselila Lapitska civilizacija, so postopoma razvili posebno in močno etnično identiteto, jezik in kulturo kot tongovsko ljudstvo. Hitro so se uveljavili na celotnem južnem Pacifiku in to obdobje tongovskega ekspanzionizma in kolonizacije je znano kot Tongovski imperij. Od vladavine prvega tongijskega kralja ʻAhoʻeituja je Tonga postala regionalna velesila. To je bila talasokracija, ki je osvojila in nadzorovala edinstvene prostore Pacifika, od delov Salomonovih otokov ter celotne Nove Kaledonije in Fidžija na zahodu do Samoe in Niue ter celo do delov današnje Francoske Polinezije na vzhodu. Tongovski imperij je postal znan po svoji gospodarski, etnični in kulturni hegemoniji v Pacifiku, ki je ostala močna tudi po samojski revoluciji v 13. stoletju in zunanjem odkritju otokov s strani Evropejcev leta 1616.[12]
Od leta 1900 do leta 1970 je imela Tonga status britanske zaščitene države. Združeno kraljestvo je v skladu s pogodbo o prijateljstvu skrbelo za zunanje zadeve Tonge, vendar se Tonga ni nikoli odpovedala svoji suverenosti nobeni tuji sili. Leta 2010 je Tonga naredila odločilen korak stran od tradicionalne absolutne monarhije in postala polno delujoča ustavna monarhija, potem ko so zakonodajne reforme omogočile prve delne predstavniške volitve.
Sklici
Nadaljnje branje
Glej tudi
Zunanje povezave
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
