Tara (reka)

Tara (cirilica: Тара) je reka, ki teče skozi Črno goro in v spodnjem toku tvori državno mejo z Bosno in Hercegovino. Z dolžino 146 kilometrov, od katerih 141 km poteka v Črni gori oziroma po njeni meji,^[1] je najdaljša reka v državi. Po sotočju s Pivo se reki nadaljujeta kot Drina.

Za druge pomene glej Tara (razločitev).

Tara
Kanjon Tare
Lokacija
Države	Črna gora,  Bosna in Hercegovina
Fizične lastnosti
Izvir
⁃ lokacija	sotočje Opasanice in Veruše
⁃ koordinati	42.6873°N 19.5238°E / 42.6873; 19.5238
⁃ nadm. višina	1215 m
Izliv
⁃ lokacija	Drina
⁃ koordinati	43.3484°N 18.8396°E / 43.3484; 18.8396
⁃ nadm. višina	434 m
Dolžina	146,4 km
Površina porečja	2040 km²[1]
Značilnosti porečja
Zaporedje	Drina–Sava–Donava–Črno morje

Tara je poznana predvsem po svojem kanjonu, ki je najgloblji kanjon v Evropi, po nekaterih navedbah celo drugi najgloblji na svetu za Velikim kanjonom v ZDA. Zaradi velike biološke in estetske vrednosti del porečja Tare, vključno s kanjonom, spada pod Narodni park Durmitor, ta pa je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.^[2][3][4]

Tok

Most na Đurđevića Tari

Tara nastaja pod gorskim masivom Komovi na vzhodu Črne gore, kjer se zlivata rečici Opasanica in Veruša. Od sotočja teče proti severu skozi mesti Kolašin in Mojkovac, kjer zavije proti severozahodu in začne prehajati v sotesko. Ta je dolga 80 kilometrov, višinska razlika pa mestoma znaša več kot 1300 metrov.^[5]

V spodnjem toku, potem ko zapusti kanjon, je Tara mejna reka z Bosno in Hercegovino. Pri Šćepan Polju se združi z reko Pivo in preimenuje v Drino, ki teče dalje proti severu.

Pomen

Kanjon Tare je ena glavnih in najprepoznavnejših turističnih znamenitosti Črne gore, spodnji tok reke pa je zelo priljubljen za rafting in druge vodne športe.

Zaradi velikega hidroenergetskega potenciala Tare in zgornjega toka Drine je obstajalo več načrtov za izgradnjo hidroelektrarn, ki pa so naleteli na nasprotovanje okoljevarstvenikov in javnosti. Največji odziv javnosti je sprožila namera o izgradnji hidroelektrarne Buk Bijela na gornji Drini v Bosni in Hercegovini, ki bi potopila tudi dela sotesk Pive in Tare. Projektu, za katerega sta sporazum sklenili Črna gora in Republika Srbska, se je leta 2004 zoperstavilo več kot 30 nevladnih organizacij in 10 000 podpisnikov peticije proti gradnji, kar je pripeljalo do tega, da je decembra istega leta črnogorski državni zbor sprejel »Deklaracijo o zaščiti reke Tare«.^[6][7] Vseeno se prizadevanja s strani Republike Srbske za izgradnjo elektrarne nadaljujejo.^[8][9]

Sklici

1. Statistički godišnjak Crne Gore 2018 (PDF) (v srbohrvaščini). Uprava za statistiku Crne Gore. str. 19. ISSN 0354-2076.
2. »Tara River Basin«. unesco.org (v angleščini). september 2012. Pridobljeno 30. marca 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
3. »Durmitor National Park«. whc.unesco.org (v angleščini). Pridobljeno 30. marca 2020.
4. »Durmitor: od višine in globine se zvrti«. Delo. 8. september 2015.
5. »Durmitor National Park - 2017 Conservation Outlook Assessment« (v angleščini). IUCN World Heritage Outlook. 9. november 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2020. Pridobljeno 30. marca 2020.
6. »Potop Tare zaustavljen prije tačno deset godina«. Vijesti.me (v srbohrvaščini). 14. december 2014.
7. »Kanjonom na reki Tari grozi potopitev«. Dnevnik. 20. avgust 2004.
8. »Brana na Drini preti Tari?«. Novosti.rs (v srbščini). 18. september 2012.
9. »Ko bi opet Taru da pretvara u baru?«. Radio Slobodna Evropa (v srbohrvaščini). 4. junij 2019.