Sončev mrk 11. avgusta 1999

11. avgusta 1999 se je zgodil popolni sončev mrk z magnitudo mrka 1,029. Sončev mrk se zgodi, ko Luna preči med Zemljo in Soncem ter tako popolno ali delno zastre sliko Sonca za opazovalca na zemlji. Popolni sončev mrk se zgodi, ko je Lunin navidezni premer večji kot Sončev, saj tako zastre vso direktno sončevo svetlobo in zavije dan v temo. Popolnost se zgodi le na ozkem predelu preko Zemljine površine, delnost pa se razširja čez več tisoč kilometrov.

Sončev mrk 11. 08 1999
Popolnost iz Francije
Zemljevid
Vrsta mrka
Narava	Popolni
Gama	0,5062
Magnituda	1,0286
Največji mrk
Trajanje	143 sec (2 m 23 s)
Koordinate	45,1N 24,3E
Največ. širina razpona	112 km (70 mi)
Časi (UTC)
Največji mrk	11:04:09
Sklici
Saros	145 (21 od 77)
Katalog # (SE5000)	9506

Pot lunine sence se je začela v Atlantskem oceanu, pred poldnevom pa je že šla preko juga Združenega kraljestva, severa Francije, Belgije, Luksemburga, južne Nemčije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in severne FR Jugoslavije (Vojvodina). Maksimum mrka je bil ob 11:03 UTC na 45.1°N 24.3°E / 45.1; 24.3 v Romuniji (zraven mesta Ocnele Mari, ki je zraven mesta Râmnicu Vâlcea); svojo pot je senca nadaljevala preko Bolgarije, Črnega morja, Turčije, severovzhoda Sirije, severa Iraka, Irana, južnega Pakistana in Srikakulama v Indiji, zaključila pa je v Bengalskem zalivu.

To je bil prvi mrk, viden iz Evrope od 22. julija 1990 in prvi mrk v Združenem kraljestvu, viden od 29. junija 1927. Po dolgem času smo mrk videli tudi v Sloveniji.

Opazovanja

Mrk, viden iz Francije

Zaradi visokih gostot prebivalstva na poti sence, je bil to eden izmed najbolj gledanih mrkov v človeški zgodovini;^[1] nekatera območja na poti popolnosti (večinoma Zahodna Evropa) so imela slabši pogled zaradi slabega vremena.

Nekatere organizacije so postavile prikaze poti sence, kjer so lahko ljudje opazovali, kako lahko senca drvi proti njim.^[2] Na mednarodnih TV postajah je bil občasen prikaz napredovanja sence. Lunino senco so opazovali tudi iz ruske vesoljske postaje Mir; posnetek so v živo predvajali na televiziji.

• BBC je zgostil svoje prenose prvega stika tal s senco na zahodnem delu Cornwalla (od St Ivesa do Lizarda), kjer so se mu pridružili tudi številni opazovalci. Cornwall še nikoli ni imel toliko gostov, za ta dogodek pa tega še pričakovali niso. Tam je bil tudi veteranski amaterski astronom in opazovalec mrkov Patrick Moore, toda mrk so zasenčili oblaki. BBC One je prenašal tudi posebno verzijo s svojimi baloni. Toda BBC ni bil navzoč na Goonhillyu na polotoku Lizard, ki je bil eden izmed redkih krajev na Cornwallu, kjer so se oblaki razmaknili ravno takrat, ko je nastopila popolnost.
• Ena izmed najboljših lokacij za opazovanje je sredina Rokavskega preliva, kjer so čolni pluli na kraje z najboljšimi pogledi. Tudi stotine ljudi, ki so se zbrale na otoku Alderney, so opazovale dogodek. V Perranporthu je bila velika oblačnost, toda oblaki so se razkropili še zadnji čas, tako da so veliki množici ljudi dopustili ogled s plaže in bližnjih gričev.
• Ljudje so se zbrali tudi na letališču Soissons v Franciji, ki je bilo popolnoma na poti popolnosti. Na žalost so jim oblaki, ki so se razkropili šele nekaj minut po mrku, prekrižali načrte.
• Nebo v Amiensu (Francija), kjer se je zbralo več tisoč ljudi, se je na srečo razjasnilo nekaj minut pred mrkom.
• Pogoji so bili odlični tudi v Vouziersu, francoskem podeželjskem mestu, ki so ga zasedli belgijski obiskovalci. Koprenasta oblačnost se je razkropila le nekaj časa preden je prišla senca. Nekatere slike iz Vouziersa so uporabili na programu BBC Sky at Night.
• Exploratorium iz San Francisca, je prenašal prenos v živo iz nabito polnega trga v mestu Amasya, Turčija.
• Doordarshan, narodni TV program v Indiji, je prenašal mrk iz mesta Srikakulam, ki ga je spremljala TV osebnost Mona Bhattacharya.
• Dvosedežno letalo Bulgarian Air Force MiG-21 je Bolgarska akademija znanosti uporabila za preučevanje sončeve korone. MiG-21, ki je letel pri 1600–1700 km/h (M=1,4-1,5) na višini 13.000 m, je lahko v Lunini senci ostal 6 minut. Fotograf, vojni pilot, je uporabil dve filmski kameri, na obe nameščene 200 mm leče in infrarfeči filtri, uporabljal pa je tudi eno Digital8 video kamero.
• Madžarska najbolj popularna turistična prestolnica, Blatno jezero in bližnje območje, so popolnoma padli na pot sence, kar je to območje naredilo še bolj popularno. Motornih vozil, ki so prihajala sem, je bilo tako veliko, da so morali nekateri ljudje gledati mrk kar iz prometnega zastoja. Na tej lokaciji si je mrk ogledovalo tudi veliko Slovencev.
• En francoski in dva britanska Concordea sta s turisti na krovu sledila senci mrka.^[3]
• BBC je ta dan snemal eno izmed epizod TV serije Letališče (Airport). Med šovom sta rezidenčna tiskovna uradnika Russell Clisby in Steve Meller na letališču London Heathrow posnela slike mrka, kar je naredil tudi mentor Aeroflota Jeremy Spake, ko je letel na posebnem čarterskem letu.
• RTS, narodna javna televizija Srbije, je posvarila ljudi, naj ostanejo znotraj, saj naj bi po ulicah vladala splošna bolezen. Povzročili so, da so se vsa srbska mesta in vasi popolnoma izpraznili med mrkom, kar je povzročilo, da jih je veliko gledalo mrk preko TV.^[4]
• BMJ je mesec po mrku poročal le o 14 primerih poškodbe oči zaradi opazovanja mrka, kar je nižje, kot se je prej ocenjevalo. V enem izmed najhujših primerov je pacient gledal v Sonce brez posebnih očal za kar dvajset minut. Sicer je bilo obveščanje o prepovedanem gledanju v Sonce kar uspešno.^[5]

Galerija

• 
  Iz Paderborna, Nemčija
• 
  Iz Blatnega jezera, Madžarska

Pomembnejši časi in koordinate

Animirana pot

Poseben bankovec za 2,000 lei, ki ga je leta 1999 naredila Romunija. Prikazuje Pot mrka čez zemljevid Romunije.

Dogodek	Čas (UTC)	Koordinati[6]
1. polsenčni stik z Zemljino površino (P1)	08:26:17
1. zunanji senčni stik (U1)	09:29:55	41°2.0′N 65°5.4′W
2. notranji senčni stik (U2)	09:30:53	43°0.1′N 57°55.8′W
Največji mrk	11:03:07	45°4.8′N 24°17.3′E[7]
3. notranji senčni stik (U3)	12:35:33	19°39.7′N 80°20.4′E
4. zunanji senčni stik (U4)	12:36:26	17°33.5′N 87°17.1′E
4. polsenčni stik z Zemljino površino (P4)	13:40:08

Vrsta mrka

Vrsta mrka	Popolni
Gama	0,5063
Magnituda	1,0286
Trajanje na točki maksimalnega mrka	143 s (2 min 23 s) ob 11:03:07 UTC v Romuniji: 45°04′48″N 24°17′18″E
Maksimalna širina sence	112,3 km

Povezani mrki

Mrki leta 1999

• Polsenčni lunin mrk 31. januarja.
• Kolobarjasti sončev mrk 16. februarja.
• Delni lunin mrk 28. julija.
• Popolni sončev mrk 11. avgusta.

Sončevi mrki 1997–2000

Ta mrk je del semestrskih serij. Mrk v ciklu Sončevih mrkov se ponovi na približno vsakih 177 dni in 4 ur (en semester) na izmeničnih vozlih Luninega tira.^[8]

Niz sončevih mrkov v obdobju 1997–2000
Padni vozel				Dvižni vozel
Saros	Zemljevid	Gama		Saros	Zemljevid	Gama
120 Chita, Rusija	9. marec 1997 Popolni	0,91830		125	2. september 1997 Delni	-1,03521
130 Popolni mrk blizu Guadelope	26. februar 1998 Popolni	0,23909		135	22. avgust 1998 Kolobarjasti	-0,26441
140	16. februar 1999 Kolobarjasti	-0,47260		145 Popolnost iz Francije	11. avgusta 1999 Popolni	0,50623
150	5. februar 2000 Delni	-1,22325		155	31. julij 2000 Delni	1,21664
Delna sončeva mrka 1. julija 2000 in 25. decembra 2000 se zgodita v naslednjem lunarnem letu.

145. saros

Ta sončev mrk je del 145. saroškega cikla, ki mrke ponovi na vsakih 18 let, 11 dni in 8 ur. Saros vsebuje 77 mrkov. Začel se je z delnim mrkom 4. januarja 1639, kolobarjasti mrki pa so se začeli vrstiti od 6. junija 1891 naprej. Prvi hibridni mrk je bil 17. junija 1909, sledili pa so mu popolni mrki od 29. junija 1927, do 9. septembra 2648. Saros se konča s 77. članom, ki bo delni mrk 17. aprila 3009. Najdaljši mrk se bo zgodil 25. junija 2522, saj bo popolnost trajala kar 7 minut in 12 sekund. Vsi mrki v tem sarosu se zgodijo na luninem dvižne vozlu.

10.-32. člani serije med 1801 in 2359
10	11	12
13. april 1801	24. april 1819	4. maj 1837
13	14	15
16. maj 1855	26. maj 1873	6. junij 1891
16	17	18
17. junij 1909	29. junij 1927	9. julij 1945
19	20	21
20. julij 1963	31. julij 1981	11. avgust 1999
22	23	24
21. avgust 2017	2. september 2035	12. september 2053
25	26	27
23. september 2071	4. oktober 2089	16. oktober 2107
28	29	30
26. oktober 2125	7. november 2143	17. november 2161
31	32	33
28. november 2179	9. december 2197	21. december 2215
34	35	36
31. december 2233	12. januar 2252	22. januar 2270
37	38	39
2. februar 2288	14. februar 2306	25. februar 2324
40
8. marec 2342

Metonov niz

Metonov niz ponovi mrke na vsakih 19 let (6939,69 dni). Traja približno 5 ciklov. Mrki se zgodijo v skoraj enakem koledarskem datumu. Oktonski podnizi se ponovijo na 1/5 časa trajanja Metonovega cikla, oziroma na vsakih 3,8 let (1387,94 dni).

Vsi mrki v tej tabeli so se zgodili v Luninem dvižnem vozlu.

22 mrkov med 5. januarjem 1935 in 11. avgustom 2018
4.-5. januar	23.-24. oktober	10.-12. avgust	30.-31. maj	18.-19. marec
111	113	115	117	119
5. januar 1935		12. avgust 1942	30. maj 1946	18. marec 1950
121	123	125	127	129
5. januar 1954	23. oktober 1957	11. avgust 1961	30. maj 1965	18. marec 1969
131	133	135	137	139
4. januar 1973	23. oktober 1976	10. avgust 1980	30. maj 1984	18. marec 1988
141	143	145	147	149
4. januar 1992	24. oktober 1995	11. avgust 1999	31. maj 2003	19. marec 2007
151	153	155	157	159
4. januar 2011	23. oktober 2014	11. avgust 2018

Glej tudi

• Seznam sončevih mrkov, vidnih iz Združenega kraljestva

Opombe

1. »Solar show in sky or on the Internet«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. avgusta 2017. Pridobljeno 9. maja 2020.
2. »ISMB 99«. Bioinf.mpi-sb.mpg.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2007. Pridobljeno 1. oktobra 2013.
3. Hatherill, Chris (9. marec 2016). »When Astronomers Chased a Total Eclipse in a Concorde«. Vice. Pridobljeno 10. marca 2016.
4. »Atmosfear: Slobodan Milošević versus 1999 Solar Eclipse«. Centre for the History of Science, Technology of Medicine. Julij 2010.
5. Dobson, Roger (21. avgust 1999). »UK hospitals assess eye damage after solar eclipse«. The BMJ. 319: 469. doi:10.1136/bmj.319.7208.469. PMC 1116382. PMID 10454393.
6. »Eclipse2017 - Total Solar Eclipse 2017«. eclipse.gsfc.nasa.gov.
7. »Eclipse2017 - Total Solar Eclipse 2017«. eclipse.gsfc.nasa.gov.
8. van Gent, R.H. »Solar- and Lunar-Eclipse Predictions from Antiquity to the Present«. A Catalogue of Eclipse Cycles. Utrecht University. Pridobljeno 6. oktobra 2018.

Sklici

• Earth visibility chart and eclipse statistics Napovedi mrkov, Fred Espenak, NASA/GSFC
  • Googlov interaktivni zemljevid
  • Besselianovi elementi

• Mrk na hermit.org
• "Club Krile Magazine", Vol. 11, 1999, "Air Group 2000" Publishing, Sofia, Bulgaria
• Popolni sončev mrk 11. avgusta 1999
• Potovanje v Rusijo

Fotografije

• Turčija. Prof. Druckmüllerjeva stran fotografije mrkov
• Madžarska. Prof. Druckmüllerjeva stran fotografije mrkov
• Francija. Prof. Druckmüllerjeva stran fotografije mrkov
• Bolgarija
• Bolgarija
• Oblika sončeve korone
• Prenos Exploratoriuma: Sončev mrk 11. avgusta 1999
• KryssTal - Mrk v Cornwallu (ZK)—popolnost ni vidna, fotografirana je le scena
• Sončev mrk 11. avgusta 1999, Romunija, prikazan na romunski Maximum kartici Arhivirano 2019-08-21 na Wayback Machine.
• Sončev mrk 11. avgusta 1999, Romunija, prikazan na romunski Maximum kartici Arhivirano 2019-08-21 na Wayback Machine.
• Slike iz Turčije astronomskega društva dvorca Crayford Arhivirano 2013-02-09 at Archive.is
• Vzhod srpa, APOD 8. 17. 1999, delni mrk iz Quebeca, Kanada
• Zastor Sonca, APOD 8. 18. 1999, popolnost iz Madžarske
• Svetloba temnega Sonca, APOD 8. 19. 1999, popolnost blizu kraja Siofok, Madžarska
• Na sončevem robu, APOD 8. 20. 1999, popolnosz blizu kraja Bagdere, Turčija
• Velika korona, APOD 4. 8. 2001, popolnost Freda Espenaka
• Popolni mrk aktivnega Sonca, APOD 6. 20. 2001 iz Kecela, Madžarska
• Diamantni prstan na Soncu, APOD 6. 21. 2001, popolnost iz vzhodne Turčije
• Pogled na Zemljo ob mrku, APOD 9. 26. 2004, senca popolnega mrka, videna iz vesoljske postaje Mir, izbrana kot APOD ponovno 6. 10. 2007
• Ruski znanstvenik je opazoval mrk