From Wikipedia, the free encyclopedia
Skupinska dinamika je način delovanja skupine, odvisna pa je predvsem od osebnosti članov, ki skupino sestavljajo. Skupine se oblikujejo z namenom, da opravljajo določeno nalogo. Človek pa v sebi združuje več različnih interesov, kar pomeni, da lahko pripada več skupinam hkrati. Podatki o stikih med člani skupine kažejo, da je za nastajanje skupinskih struktur v medsebojnih osebnih interakcijah pomembno predvsem to, da člani prevzemanjo v njej določene naloge ali pa, da izberejo poti k aktivnostim, ki jih je v določenih razmerah mogoče uresničiti. Naloge, ki jih kdo prevzame, se spojijo z ustaljenimi splošnimi pogoji organizacijskega življenja [1]. Prvi, ki se je znanstveno ukvarjal s proučevanjem skupin, je bil Kurt Lewin, ki je tudi kot prvi proces delovanja skupine poimenoval skupinska dinamika [2]
Oblikovanje delovnih skupin je eden izmed glavnih načinov organiziranja dela v organizacijah. Z oblikovanjem delovnih skupin skušamo zaposlene v organizaciji vključiti v sam proces dela. Skupina se od posameznika razlikuje po svojem odnosu do socialnega okolja in po tem, da je močnejša od posameznika ter svojim članom nudi varnost in pomoč. Skupine se med seboj ločijo, razlikujemo pa jih po njihovih značilnostih. Skupina je sestavljena iz več članov, najmanjše skupine so diade (dva člana), nato triade (trije člani) [1] . Število članov bistveno vpliva na odnose in procese, ki se odvijajo v skupini saj gre za drugačno vrsto komuniciranja. V manjših delovnih skupinah so po navadi bolje razvite skupinske značilnosti kot v večjih, saj začnejo s povečevanjem članov odnosi med njimi bledeti in se znotraj skupine lahko izoblikujejo manjše skupine. Vsaka skupina mora imeti vodjo in skupni cilj. Tudi če vodja ni uradno imenovana, se skupina navadno vedno oblikuje okrog neke »osrednje osebe«. Ljudje se v skupine vključujemo zato, da bi zadovoljili določene potrebe, ki jih kot posameznik ne bi mogli [1] .
Pomembne značilnosti skupine so [1]:
Tako kot naloge, ki jih opravljajo člani znotraj skupine, so tudi odnosi, ki se med nalogami oblikujejo, regulirani in utrjeni. Načini odzivanja na zunanje okolje za katero človek odkrije, da mu prinaša zadovoljstvo, se pogosteje uveljavljajo in preidejo v navade ter se preoblikujejo v pravila in zakonitosti medosebnih odnosov. Tako kot ljudje v skupini zadovoljujejo potrebo po socialni povezanosti v medosebnih odnosih, tako prihaja tudi do nasprotovanja med člani skupine, ki pa se pogosteje pojavlja v začetnem procesu nastajanja skupine. Za nastanek skupinske strukture sta potrebna oba pojava.
Po A. Maslowu so človekove osnovne potrebe urejene hierarhično. Ker velja hierarhija po Maslowu za vse ljudi, velja seveda tudi za skupine ljudi, ki sodelujejo, da bi dosegli cilje, ki jih kot posamezniki ne morejo. Za delovanje skupin (organizacij, socialnih sistemov) je zato pomembna enaka hierarhija osnovnih potreb [3].
Stabilnost skupine zagotavljajo racionalni elementi, kot so cilj skupine, delovne naloge, struktura vlog, in jih lahko tudi empirično preverjamo. Težje pa preverjamo manj stabilne elemente kot so skupinske norme in pričakovanja posameznikov. V delovni skupini ločimo naslednje spremenljivke in procese [1]:
Poleg osnovnih človekovih potreb, ki so pri vsakem posamezniku enake, imajo vsi posamezniki še lastne, individualne potrebe, cilje in osebnostne lastnosti, ki pa so lahko tudi v nasprotju s cilji in hotenji skupine v kateri posameznik deluje. Za doseganje cilja, ki ga je postavila neka skupina, običajno ne zadostuje le zagotavljanje okoliščin za ustrezno potešenost osnovnih psihosocialnih potreb, pač pa morajo biti med seboj ustrezno usklajeni tudi individualni cilji in potrebe članov skupine. To je posebej pomembno takrat, ko se cilji nekaterih posameznikov med seboj izključujejo ali pa so v neposrednem nasprotju z interesi celotne skupine [3]. Ko ima večje število ljudi nek skupen cilj, ki ga lahko dosežejo samo z medsebojnim sodelovanjem govorimo o pravi skupini. Skupina bo lažje dosegla postavljeni cilj, če bo pri tem dovolj enotna. To se bo zgodilo toliko prej, če različni člani skupine vidijo možnost za doseganje cilja le s pomočjo skupine [4]. Skupinski cilj je torej sredstvo, ki med seboj povezuje posameznike z enakimi in različnimi interesi, z namenom konstruktivnega medsebojnega sodelovanja. Za uspešno doseganje skupinskega cilja mora biti cilj dovolj privlačen, da so se zaradi njega pripravljeni odpovedati tistim individualnim ciljem, ki bi utegnili biti v konfliktu s skupinskim ciljem.
Ker gre pri delovanju skupine za medsebojne interakcije različnih posameznikov je seveda dobra komunikacija ena izmed glavnih kakovosti uspešne skupine. V literaturi se pogosto pojavljata dve tehniki komuniciranja [3], ki se največkrat poimenujeta kot:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.