From Wikipedia, the free encyclopedia
Sigismund II. Avgust (poljsko Zygmunt II August, litovsko Žygimantas Augustas) je bil poljski kralj in knez Velike litovske kneževine, * 1. avgust 1520, Krakov, Poljska, † 7. julij 1572, Knyszyn, Poljska.
Sigismund II. Avgust | |
---|---|
Kralj Poljske Veliki knez Litve | |
Vladanje | 1. april 1548 - 7. julij 1572 |
Predhodnik | Sigismund I. Poljski |
Naslednik | Henrik III. Francoski (medvladje leta 1573) |
Rojstvo | 1. avgust 1520[1] Krakov |
Smrt | 7. julij 1572 (51 let) Knyszyn[d] |
Pokop | 10. februar 1574 Vavelska stolnica, Krakov, Poljska |
Soproge | Elisabeta Avstrijska Barbara Radziwiłł Katarina Avstrijska |
Dinastija | Jagelonci |
Oče | Sigismund I. Poljski |
Mati | Bona Sforza |
Bil je edini sin Sigismunda I. Poljskega in v Italiji rojene Bone Sforza. Na prestol je prišel po očetovi smrti leta 1548.
Sigismund je bil od otroštva skrbno vzgajan in šolan za prestolonaslednika. Kronan je bil že leta 1529, ko je bil oče še živ. Vodil je strpno politiko do manjšin in vzdrževal miroljubne odnose s sosednjimi državami. Izjema je bila severna sedemletna vojna v kateri je pomagal zavarovati trgovanje na Baltiku. Pod njegovim pokroviteljstvom je na Poljskem cvetela kultura; bil je zbiralec nizozemskih tapiserij in vojaških spominkov, mečev in oklepov. Njegova vladavina se tudi drugod po svetu šteje za vrh poljske zlate dobe. Leta 1569 nadziral podpisovanje Lublinske unije med Poljsko in Veliko litovsko kneževino, s katero je nastala volilna monarhija Republika obeh narodov.
Sigismund je bil trikrat poročen. Prva žena Elizabeta Avstrijska je umrla leta 1545, stara komaj osemnajst let. Za njo je imel več razmerij, med katerimi je bilo najbolj znano razmerje z Barbaro Radziwiłł, ki je kljub nasprotovanju njegove matere postala njegova druga žena in poljska kraljica. Poroko so tudi dvorjani in plemstvo imeli za škandalozno in ji nasprotovali. Barbara je pet mesecev po kronanju umrla, domnevno zaradi bolezni, po kraljestvu pa so se širile govorice, da je bila zastrupljena. Tretjič se je poročil s Katarino Avstrijsko, s katero nista imela otrok.
Sigismund Avgust je bil zadnji moški član dinastije Jageloncev. Leta 1596 je umrla še njegova sestra Ana in Jagelonska dinastija je izumrla.
Sigismund je že na začetku svoje vladavine naletel na odpor plemstva. Osrednji vzrok odpora je bila njegova druga poroka, ki je bila na skrivaj sklenjena pred njegovim prihodom na prestol. Nevesta je bila lepa litovska kalvinistka Barbara Radziwiłł, hči hetmana Jurija Radziwiłła. Razburjenje na njegovem prvem sejmu (seja parlamenta) 31. oktobra 1548 je bilo tako veliko, da so delegati grozili z odpovedjo zvestobe, dokler je kralj ne odslovi. Kralj je zahtevo plemstva zavrnil in zmagal.
Na Sigismundovem drugem sejmu, sklicanem leta 1550, se je razprava začela njemu v korist. Piotr Kmita, maršal sejma, je plemstvu očital, da poskuša neupravičeno zmanjšati zakonodajne pristojnosti krone.
Smrt kraljice Barbare v sumljivih okoliščinah pet mesecev po kronanju (7. december 1550) je Sigismunda prisilila, da je sklenil čisto politično zakonsko zvezo s svojo prvo sestrično, avstrijsko nadvojvodinjo Katarino, sestro njegove prve žene Elizabete.
Sigismund je kmalu po tretji poroki izgubil vse upanje, da bo imel otroke. Bil je zadnji moški predstavnik Jagelonske dinastije, ki ji je grozilo izumrtje. Probleme je poskušal rešiti s prešuštvovanjem z lepoticama Barbaro Giżanko in Ano Zajączkowsko, vendar tudi z njima ni imel otrok. Sejm je bil pripravljen za njegovega naslednika potrditi katerega koli njegovega sina, vendar je kralj umrl brez otrok.
Kraljeva poroka je imela velik politični pomen tako za protestante kot katolike. Poljski protestanti so upali, da se bo ločil in ponovno poročil in v verski krizi na Poljskem z ločitvijo povzročil prelom z Rimom. Sigismund ni mogel svobodno odločati in bi se lahko znova poročil šele po Katarinini smrti. Katarina je umrla 28. februarja 1572, manj kot šest mesecev za njo pa še on.
Sigismundova vladavina je bila obdobje notranjih nemirov in širitve kraljestva. Doživel je začetek protestantske reformacije na Poljskem in v Litvi in politični prevrat, ki je večino politične moči prenesel na šlahto (plemstvo). Doživel je propad viteškega reda bratov meča na severu države, ki je imel za posledico priključitev Livonije kot protestantske kneževine k Republiki obeh narodov. Na jugu se je zelo okrepila in utrdila moč Osmanskega cesarstva. Sigismund je bil manj mogočna oseba kot njegov oče in manj učinkovit državnik.
Sigismund II. je bil dvajset let posrednik med katoliško cerkvijo in protestanti. Njegov verjetno najvidnejši politični dosežek je bila Lublinska unija, združitev Poljske in Litve v Republiko obeh narodov, v katero so bile vključene tudi nemško govoreča Kraljeva Prusija in pruska mesta. Združitev brez Sigismunda verjetno ne bi bila mogoča.[2]
Umrl je v Knyszynu 7. julija 1572, star 51 let. Naslednje leto je bil za poljsko-litovskega kralja izvoljen Henrik III. Francoski, ki je vladal samo nekaj mesecev in se nato vrnil v Francijo. Kmalu po njegovem odhodu se je Sigismundova sestra Ana poročila s Štefanom Báthoryjem, s katerim sta vladala kot kralj in kraljica Poljske.
Preko družinskih zvez je bil povezan s Habsburžani in bil član Reda zlatega runa.
Sigismund II. Avgust je zaslužen za gradnjo več kraljevih rezidenc, vključno z gradom Wawel v Krakovu in gradovi v Vilni, Niepołomicah in Varšavi. V 1560. je pridobil grad Tykocin in ga obnovil v renesančnem slogu.[3] Njegove rezidence so bile hkrati impresivne zakladnice in bogate knjižnice.[4]
Bil je strasten zbralec draguljev. Po izjavi nuncija Bernarda Bongiovannija je svojo zbirko hranil v šestnajst skrinjah.[5] V zbirki je imel rubin Karla V., vreden 80.000 skudov, in cesarsko diamantno medaljo s habsburškim orlom na eni strani in napisom Plus Ultra na drugi.[5] Leta 1571 je po smrti svojega nečaka Ivana Sigismunda Zapolje nasledil ogrsko krono, švedsko krono pa so izdelali prav zanj.[6][7] Krone je imel za svojo zasebno lastnino in jih je hranil v zakladnici gradu Tykocin.[7] Posedoval je tudi sultanovo sabljo, vredno 16.000 dukatov, 30 dragocenih konjskih oprav,[5] 20 oklepov[8] in 360 tapiserij, izdelanih po naročilu v Bruslju v letih 1350-1360.[5][9]
16. Algirdas Litovski | ||||||||||||||||
8. Vladislav II. Poljski | ||||||||||||||||
17. Ulijana Aleksandrovna Tverska | ||||||||||||||||
4. Kazimir IV. Poljski | ||||||||||||||||
18. Andrej Ivanovič Halšanski | ||||||||||||||||
9. Zofija Halšanska | ||||||||||||||||
19. Aleksandra Dimitrijevna Drutska | ||||||||||||||||
2. Sigismund I. Poljski | ||||||||||||||||
20. Albert IV. Avstrijski | ||||||||||||||||
10. Albert II. Nemški | ||||||||||||||||
21. Johana Zofija Bavarska | ||||||||||||||||
5. Elizabeta Avstrijska | ||||||||||||||||
22. Sigismund, sveti rimski cesar | ||||||||||||||||
11. Elizabeta Češka | ||||||||||||||||
23. Barbara Celjska | ||||||||||||||||
1. Sigismund II. Avgust | ||||||||||||||||
24. Franc I. Sforza =30 | ||||||||||||||||
12. Galeazzo Maria Sforza | ||||||||||||||||
25. Bianca Maria Visconti =31 | ||||||||||||||||
6. Gian Galeazzo Sforza | ||||||||||||||||
26. Ludvik Savojski | ||||||||||||||||
13. Bona Savojska | ||||||||||||||||
27. Ana Ciprska | ||||||||||||||||
3. Bona Sforza | ||||||||||||||||
28. Ferdinand I. Neapeljski | ||||||||||||||||
14. Alfonz II. Neapeljski | ||||||||||||||||
29. Izabela Clermonška | ||||||||||||||||
7. Izabela Neapeljska | ||||||||||||||||
30. Franc I. Sforza =24 | ||||||||||||||||
15. Hipolita Marija Sforza | ||||||||||||||||
31. Bianca Maria Visconti =25 | ||||||||||||||||
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.