Rožni koren

Rožni koren (znanstveno ime Rhodiola rosea), znan tudi pod imenom roženburc, je cvetoča trajnica iz družine tolstičevk. Raste v hladnih območjih sveta, vključno z Arktiko, gorah v Srednji Aziji, razpršeno po vzhodni Severni Ameriki od Baffinovega otoka do gora v Severni Karolini in goratih delih Evrope, kot so Alpe, Pireneji in Karpati, Skandinavija, Islandija, Velika Britanija in Irska. Raste na obmorskih pečinah in v gorah^[2] do višine do 2280 m. Več poganjkov raste iz ene same debele korenine. Poganjki lahko zrastejo od 5 do 35 cm v višino. Rastline so lahko ženske ali moške.

Rožni koren
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline) (nerangirano) Kritosemenke (nerangirano) Prave dvokaličnice Red: Saxifragaceae (kamenike) Družina: Crassulaceae (tolstičevke) Rod: Rhodiola (rožni koren) Vrsta: R. rosea
Znanstveno ime
Rhodiola rosea L.[1]
Sinonimi
Sedum rosea (L.)Scop. Sedum rhodiola DC. Rhodiola arctica Boriss. Rhodiola iremelica Boriss . Rhodiola scopolii Simonk. Sedum scopolii Simonk. Золотой Корень, Solotoy Koren

Opis

Rožni koren je 5 do 35 centimetrov visoka mesnata rastlina. Ima več stebel, ki rastejo iz kratke korenike. Cvetovi imajo 4 venčne in 4 rožne liste, rumeno do zelenorumene, včasih rdeče barve. Cvetovi so veliki 1-3,5 mm. Rožni koren cveti poleti.

Rožni koren med cvetenjem v Veliki Britaniji

Mladi rožni koren, ki raste na sončni legi

Rožni koren poganja nove poganjke spomladi in pozimi

Rastlina

Oveneli cvetovi

Posušena korenina rožnega korena

Taksonomija

Rožni koren je prvič opisal Dioscorides v De Materii Medici.

Uporaba

V prehrani

Nadzemni del rastline je užiten in v nekaterih delih sveta se uporablja kot dodatek k solatam.^[3]

V zdravstvu

V Rusiji in Skandinaviji se rožni koren že stoletja uporablja v bitki s hladnim sibirskim podnebjem in stresnim življenjskim slogom.^[4][5] Rastlina se uporablja v tradicionalnem kitajskem zdravilu, ki mu pravijo hong džing tjan. To zdravilo se uporablja za preprečevanje višinske bolezni.

Zdravilni učinki

Raziskave glede rožnega korena si med seboj nasprotujejo. Medtem ko nekateri dokazi pravijo da naj bi rastlina pomagala pri zviševanju fizične zmogljivosti in zmanjšanju psihične utrujenosti, metodološke napake omejujejo točnost ocene učinkovitosti. Za pravo oceno učinkovitosti rožnega korena pri utrujenosti bodo potrebne nadaljnje študije.^[6] Ameriški urad za hrano in zdravila (FDA) ne priznava učinkovitosti pripravkov iz rožnega korena za zdravljenje, lajšanje ali preprečevanje katerekoli bolezni. Pravzaprav je administracija odstranila nekatere izdelke, ki so vsebovali rožni koren, s trga zaradi spornih trditev, da zdravi raka, anksioznost, gripo, navadni prehlad, bakterijske infekcije in migrene.^[7]

Kemična sestava

Znanstveniki so identificirali 140 kemičnih snovi v podzemnih deli rožnega korena.^[8] korenina rožnega korena vsebuje fenole rosavin, rosin, rosarin, organske  kisline, terpenoide, fenolkarbonične kisline in njihove derivate, flavonoide, antrakinone in alkaloide. Kemična sestava eteričnega olja korenine rožnega korena se razlikuje v različnih regijah, tako ima rožni koren iz Rusije najvišje koncentracije rosarina, rosavina in rosina, glavni sestavini eteričnega olja rožnega korena, ki raste v Bolgariji, pa sta geraniol in mirtenol. Na Kitajskem sta glavni sestavini geraniol in 1-oktanol, v Indiji pa je glavna sestavina feniletilalkohol. Rosavin, rosarin, rosin in salidrosid so med domnevnimi aktivnimi učinkovinami rožnega korena. Zaenkrat ni nobenih dokazov, da imajo te učinkovine kakršnekoli fiziološke učinke, ki bi lahko zmanjšali ali preprečili tveganje za razvoj bolezni pri človeku.^[9]

Glej tudi

• Zdravilne rastline

Viri

1. »Rhodiola rosea - Plants For A Future database report«. www.pfaf.org. Pridobljeno 23. februarja 2008.
2. Stace, C.A. (2010). New flora of the British isles (Third izd.). Cambridge, U.K.: Cambridge University Press. str. 138. ISBN 9780521707725.
3. Saratikov A.S. (1974). Golden Root (Rhodiola Rosea) (2. izd.). Publishing House of Tomsk University. str. 158.
4. Azizov, AP; Seĭfulla, RD (Maj–junij 1998). »[The effect of elton, leveton, fitoton and adapton on the work capacity of experimental animals]«. Eksperimental'naia i klinicheskaia farmakologiia. 61 (3): 61–3. PMID 9690082.
5. Darbinyan, V; Kteyan, A; Panossian, A; Gabrielian, E; Wikman, G; Wagner, H (Oktober 2000). »Rhodiola rosea in stress induced fatigue--a double blind cross-over study of a standardized extract SHR-5 with a repeated low-dose regimen on the mental performance of healthy physicians during night duty«. Phytomedicine : international journal of phytotherapy and phytopharmacology. 7 (5): 365–71. doi:10.1016/S0944-7113(00)80055-0. PMID 11081987.
6. Ishaque S, Shamseer L, Bukutu C, Vohra S (2012). »Rhodiola rosea for physical and mental fatigue: a systematic review«. BMC Complement Altern Med (Systematic review). 12: 70. doi:10.1186/1472-6882-12-70. PMC 3541197. PMID 22643043.
7. Primer: pismo, datirano 21. aprila 2005, Food and Drug Administration
8. Panossian A, Wikman G (2010). »Rosenroot (Roseroot): Traditional Use, Chemical Composition, Pharmacology, and Clinical Efficacy«. Phytomedicine. 17 (5–6): 481–493. doi:10.1016/j.phymed.2010.02.002.
9. Boudet AM (2007). »Evolution and current status of research in phenolic compounds«. Phytochemistry. 68 (22–24): 2722–35. doi:10.1016/j.phytochem.2007.06.012. PMID 17643453.

Zunanje povezave

• Rastline za prihodnost, Rhodiola rosea Rose Root PFAF
• Lack of Effect of Rhodiola on Hypoxemia and Oxidative Stress