Pueblo

Pueblo je značilen tip indijanske tradicionalne naselbine na jugozahodu Združenih držav, ki ima obliki stopničastega bloka z vrstnimi ali terasastimi bivalnimi prostori.^[1]

Pueblo Bonito, največja od Velikih hiš v kanjonu Chaco

Kiva v kanjonu Chaco

Etimologija

Taos Pueblo okrog leta 1920

Beseda pueblo izhaja iz španščine, kjer pomeni naselbino. Španski pueblo kot ime za tip naselbine izvira iz latinskega izraza za ljudstvo- populus.^[2]

Zgodovina in značilnosti

Vhodna vrata, Pueblo Bonito

Vrata v obliki črke T

Gre za pravokotne hiše z ravnimi strehami, ki so naslonjene druga na drugo ali pa so terasaste druga na drugo.^[1] Grajene so iz kamna, ilovice oziroma opek.^[1][3] Pueble so pričele graditi kamenodobne kulture na Jugozahodu Združenih držav. Primerjalno gledano pa so puebli nekoliko podobni berberskim ksarjem. ^[4]

Predniki današnjih Pueblov in Hopijev so v kulturi Starih Pueblov okrog 700 n.š. pričeli graditi zidane stavbe iz kamna .^[5] Postopoma so se razvili klasični puebli. Mogollonci so okrog leta 1.100 pričeli graditi svoje pueble iz opeke, ki je bila ožgana na soncu.^[6] Pueble so pogosto gradili tako, da so bili naslonjeni na strmo gorsko steno. ^[7] Tudi sicer so bili puebli praviloma relativno dobro zavarovani. Nastajali so na različnih obrambnih pozicijah, npr. na strmih bregovih stolastih gora (mesa-s). V kanjonu Chaco so stavbni les in kamnite kamne tovorili iz oddaljenih krajev in zgradili največja blokovska naselja Severne Amerike do 19. stoletja.^[8][9]

V teh naseljih so združevali tradicijo zemljank in nove vrstne oziroma terasaste gradnje, pri tem pa so puebli imeli tudi po 5 metrov višine in tloris v obliki črke D, O ali L.^[10][1] Puebli poznajo tudi dostop skozi vhodna vrata (običajno v obliki črke T), nekoč pa so do stanovanj pogosto dostopali kar skozi ali preko streh in sicer po lestvah.^[1] V pueblih je lahko živelo po več sto ljudi.^[1] Večje pueble arheologi imenujejo »Velika hiša«. Taka poslopja so pogosto imela nad 200 sob, ki so bile pogosto serijske in so se delile v bivalne prostore in shrambe, večje sobe so se praviloma nahajale spredaj.^[11][1] Včasih je bilo sob celo nad 700. »Velike hiše«  so bile grajene v štirih ali petih nadstropjih, sobe pa so praviloma gledale na južno stran neba. ^[11] Eden od največjih blokovskih naselij je bil Pueblo Bonito, ki je imel vsaj 650 sob in morda okrog 1.000 do 1.200 prebivalcev.^[12][13] Puebli pogosto vključujejo tudi kive, obredne okrogle in včasih na pol v zemljo zakopane ceremonialne objekte, ki jih imenujemo kiva.^[1] Število kiv je bilo pri Starih Pueblih sorazmerno številu sob v pueblu.^[14] Iz večjih pueblov so vodile tudi obredne ceste, ki so bile ponekod zgrajene v obliki vklesanega stopnišča. Še danes pueble lahko srečamo pri pripadnikih plemen Pueblo in Hopi.

Opombe in sklici

1. Jančar, M. (1995): str. 38.
2. Kagan, R. (2000): str. 136.
3. McNeese, T. (2002): st. 18.
4. Maurois, A. (1947): str. 25.
5. Jančar, M. (1995): str.21.
6. McNeese, T. (2002): str. 18.
7. Arizona Historical Society (2009): str. 97.
8. Strutin, M. (1994): str. 6.
9. Fagan, Brian M. (2005): str. 35
10. Mason, A. (2001): str. 53-56.
11. glej tudi v: Sofaer, A. (1997)
12. Mason, A. (2001): str. 56.
13. McNeese, T. (2002): st. 18.
14. Fagan, Brian M. (2005): str. 119–121.

Viri

• Arizona Historical Society (2009): The Arisona Story. Gibbs Smith, USA.
• Fagan Brian M. (2005): Chaco Canyon: Archaeologists Explore the Lives of an Ancient Society. Oxford University Press, USA
• Jančar Matjaž (1995). Indijanskih pet stoletij. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana
• Kagan Richard (2000). A world without walls: City and town in colonial Spanish America. iz: Tracy, James D. (ur.): City walls: the urban enceinte in global perspective. University of Minnesota. Center for Early Modern History. str. 117-154.
• Maurois, André (1947). Die Geschichte Amerikas. Rascher, Zürich.
• Mason Antony (2001). Ancient civilisations of: The Americas. Toucan Books Ltd, London
• McNeese, Tim (2002). Early North America. Lorenz Educational Press.
• Sofaer, Anna ( 1997). The Primary Architecture of the Chacoan Culture: A Cosmological Expression. University of New Mexico Press.
• Strutin, M. (1994). Chaco: A Cultural Legacy. Southwest Parks and Monuments Association. ISBN 1-877856-45-2.