Parazitologija

Parazitologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem odnosa parazitizma (tudi zajedavstva). Je biološka disciplina, ki pri preučevanju parazitov pogosto uporablja spoznanja iz celične biologije, bioinformatike, molekularne biologije, imunologije, genetike, evolucijske biologije in ekologije.^[1] Parazitologija proučuje dinamične procese, ki se vzpostavijo med parazitom in njegovim gostiteljem; med drugim se osredotoča na prilagoditve parazitov, obrambne sisteme gostiteljev, razširjenost posameznih parazitskih vrst, fiziologijo zajedavcev, evolucijo odnosa parazitizma in na samo patogenezo (pojav okužbe ter njen razvoja). Njene ugotovitve se uporablja v medicini za postavljanje diagnoz in zdravljenje bolnikov, okuženih z različnimi vrstami parazitov.^[1][2] Strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s parazitologijo, se imenuje parazitolog.^[3]

Mikrografija eritrocitov, ki so okuženi z vrsto Plasmodium falciparum

Področja parazitologije

Za olajšano komunikacijo med biologi in drugimi strokovnjaki se parazitologijo deli na manjša področja, ki pa se med seboj pogosto prepletajo in vključujejo tudi posamezna spoznanja ostalih naravoslovnih ved.^[1]

Medicinska parazitologija

Glavno področje parazitologije je namenjeno medicinski uporabi in se posveča predvsem raziskovanju tipičnih človeških parazitov, okužbam, ki jih ti povzročajo, odzivu človeškega imunskega sistema na okužbo s paraziti in preprečevanju ter samemu zdravljenju tovrstnih okužb. K medicinski parazitologiji se uvršča tudi izdelavo zdravil proti parazitom in epidemiološke študije parazitskih bolezni.^[4]

Po podatkih parazitologa F.E.G. Coxa naj bi bili ljudje gostitelji približno 300 vrstam parazitskih črvov in več kot 70 vrstam praživali, pri čemer jih veliko izvira od našim prednikov prvakov in drugih živali, udomačenih v evolucijskih začetkih človeške vrste.^[5] Med pogostejše človeške zajedavce spadajo denimo:

• Plazmodij, Plasmodium; pražival, ki povzroča malarijo^[6]
• Lišmanija, Leishmania; rod enoceličnih organizmov, ki so odgovorni za okužbe z lišmaniozo^[7]

• Notranji paraziti (endoparaziti), kot so razne vrste glist, trakulj in pijavk^[8]
• Zunanji paraziti (ektoparaziti), kot so klopi, uši in povzročitelj garjavosti, srbec (Sarcoptes scabiei)^[9][10]
• Pripadniki rodov entameba, Entamoeba, in lamblija, Giardia, ki povzročajo prebavne okužbe^[11]

Veterinarska parazitologija

Se ukvarja z raziskovanjem parazitov, ki povzročajo ekonomsko škodo v vzreji živali, akvakulturi ali škodijo domačim živalim.^[12]

Ostala področja

V parazitologijo spadajo tudi ekologija parazitov, taksonomija parazitov, filogenija parazitov in varstvena biologija parazitov.^[13]

Zgodovina panoge

Prvo zabeleženo opazovanje človeškega parazita sega v leto 1681, ko je Antonie van Leeuwenhoek pod mikroskopom opazoval pražival vrste Giardia lamblia.^[14] Šest let kasneje sta italijanska biologa Giovanni Cosimo Bonomo in Diacinto Cestoni ugotovila, da garje povzroča vrsta pršice, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei). Garje so tako postale prva človeška bolezen z znanim mikroskopskim povzročiteljem.^[15] V znanstveni publikaciji Esperienze Intorno alla Generazione degl´Insetti je Francesco Redi prvič opisal zunanje (ekto-) in notranje (endo-) parazite ter ilustriral klope in ličinke muh iz nosov jelenov. Med njegove pomembnejše zaslužke spada tudi spoznanje, da se paraziti razvijejo iz jajčec, kar je bilo v nasprotju s takratnim prevladujočim mnenjem o spontanem nastanku življenja.^[16][17]

Moderna parazitologija se je razvila v 19. stoletju. Leta 1828 je James Annersley opisal bolezen amebiazo in več bolezni prebavil, ki jih povzročajo praživali. Patogena, odgovornega za razvoj amebiaze, je leta 1873 odkril Friedrich Lösch. Patrick Manson je raziskal življenjski cikel zajedavskih črvov naddružine Filarioidea, ki so vzrok bolezni elefantiaze. Leta 1877 je Manson predlagal, da ima povzročitelj malarije, trosovec plazmodij (Plasmodium), komarja za svojega vektorja (ali prenašalca).^[5]

Sklici

1. Gilberto, Bastidas (19. marec 2019). »Introductory Chapter: Parasitology and Parasitism Areas of Knowledge That Must Be Constantly Studied«. Parasites and Parasitic Diseases (v angleščini). doi:10.5772/intechopen.85181.
2. »Parasitology - Latest research and news | Nature«. www.nature.com. Pridobljeno 10. novembra 2020.
3. »About Bioscience | Information about topics and careers in bioscience for teachers, students and everyone else«. About Bioscience. 16. junij 2017. Pridobljeno 1. maja 2021.
4. »Medical parasitology | List of High Impact Articles | PPts | Journals | Videos«. www.omicsonline.org. Pridobljeno 10. novembra 2020.
5. Cox, F. E. G. (Oktober 2002). »History of Human Parasitology«. Clinical Microbiology Reviews. Zv. 15, št. 4. str. 595–612. doi:10.1128/cmr.15.4.595-612.2002. ISSN 0893-8512.
6. Collins, William E.; Jeffery, Geoffrey M. (1. oktober 2007). »Plasmodium malariae: Parasite and Disease«. Clinical Microbiology Reviews (v angleščini). Zv. 20, št. 4. str. 579–592. doi:10.1128/CMR.00027-07. ISSN 0893-8512. PMID 17934075. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2021. Pridobljeno 1. maja 2021.
7. »Lišmanioza | www.nijz.si«. www.nijz.si. Pridobljeno 1. maja 2021.
8. »Endoparasites | ESCCAP«. www.esccap.org. Pridobljeno 1. maja 2021.
9. »Garje (scabies) | www.nijz.si«. www.nijz.si. Pridobljeno 1. maja 2021.
10. Oguge, N. O.; Durden, L. A.; Keirans, J. E.; Balami, H. D.; Schwan, T. G. (december 2009). »Ectoparasites (sucking lice, fleas and ticks) of small mammals in southeastern Kenya«. Medical and veterinary entomology. Zv. 23, št. 4. str. 387–392. doi:10.1111/j.1365-2915.2009.00820.x. ISSN 0269-283X. PMC 3730498. PMID 19941604.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
11. »Parasites: Types, in humans, worms, and ectoparasites«. www.medicalnewstoday.com (v angleščini). 16. februar 2018. Pridobljeno 10. novembra 2020.
12. Elsheikha, Hany.; Khan, Naveed Ahmed. (2011). Essentials of veterinary parasitology. Norfolk, UK: Caister Academic Press. ISBN 978-1-904455-80-6. OCLC 668198416.
13. »Parasitology«. Biology Articles, Tutorials & Dictionary Online (v ameriški angleščini). 7. oktober 2019. Pridobljeno 1. maja 2021.
14. Rozsa, Lajos; Reiczigel, Jeno; Majoros, Gabor (april 2000). »Quantifying Parasites in Samples of Hosts«. The Journal of Parasitology. Zv. 86, št. 2. str. 228. doi:10.2307/3284760. ISSN 0022-3395.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
15. »History of Medicine«. pacs.unica.it. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2017. Pridobljeno 10. novembra 2020.
16. Encyclopedia of Parasitology. Berlin, Heidelberg: Springer Berlin Heidelberg. str. 1229–1229. ISBN 978-3-540-48994-8.
17. Lom, Jiri (1. december 2001). »A.O. Bush, J.C. Fernandez, G.W. Esch, J.R. Seed: Parasitism. The diversity and ecology of animal parasites«. Folia Parasitologica. Zv. 48, št. 4. str. 268–268. doi:10.14411/fp.2001.044. ISSN 0015-5683.