Papež Silvester I.

Sveti Silvester,^[1] je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * 292 n. št. v Rimu, † 31. december 335 v Rimu (Italija, Rimsko cesarstvo).

Sveti Silvester I. Spoznavalec
Papež Silvester I.
Začetek papeževanja	31. januar 314
Konec papeževanja	31. december 335
Predhodnik	Melkijad
Naslednik	Marko
Redovi
Položaj	33. papež
Osebni podatki
Rojstvo	3. stoletje Rim
Smrt	31. december 335 Rim
Pokopan	Prisciline katakombe (Rim, Italija, Rimsko cesarstvo)
Narodnost	Rimljan
Starši	Rufin Justa
Svetništvo
God	31. december
Svetnik v	Anglikanska cerkev Pravoslavna cerkev Luteranci Rimskokatoliška cerkev
Svetniški naziv	Sveti
Kanonizacija	predtridentinsko obdobje
Atributi	papeški križ, tiara, angeli; bikova glava, ključ
Zavetnik	domače živali; priprošnjik za dobro krmno letino, za srečno zadnjo uro in novo leto
Svetišča	Cerkev svetega Silvestra in Capite v Rimu
Drugi papeži z imenom Silvester Catholic-hierarchy.org

Življenjepis

Kip sv. Silvestra (Mantova, Italija)

Papež Silvester I. pred cerkvijo sv. Silvestra v Rimu.

Silvester I. kot rimski škof; z dvema prstoma poudarja, da sta v Kristusu dve naravi: Božja in človeška^[2]

O Silvestru poroča zgodovinar Evzebij Cezarejski v svojem delu Konstantinov življenjepis.

Sodobniki so ga odlikovali z dvema pomembnima priimkoma: Spoznavalec in Katoličan^[3]. Zgodovinarji mu pripisujejo izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost, pogum krščanskega spoznavalca in še druge kreposti.^[4]

Od duhovništva do papeštva

Silvester se je rodil v Rimu. Starši so bili bogati in ugledni; svoje premoženje so večinoma razdelili revežem. Pobožni oče Rufin ^[5] je umrl, ko je imel Silvester komaj tri leta; tako je poskrbela za njegovo vzgojo mati Justina, ki se je odlikovala po svetem življenju. Sinovo vzgojo je zaupala pobožnemu duhovniku Cirinu^[6], čigar učenje in krepostno življenje je on posnemal z zvesto gorečnostjo.^[7] Deček je imel odlične sposobnosti in je hitro napredoval: papež Marcelin ga je posvetil za duhovnika. Težavno dušno-pastirsko delovanje je začel še pred izbruhom Dioklecijanovega preganjanja in opravljal že za časa Melkijada visoke cerkvene službe; tako se je dobro razumel tudi na cerkveno diplomacijo. Po Melkijadovi smrti so ga izvolili za cerkvenega poglavarja, ker se je po eni strani odlikoval po pobožnosti in svetem življenju, po drugi strani pa po svoji modrosti in izkušenosti.^[8] Ko so ga izvolili za papeža 31. januarja 314, je navezal zelo dobre stike s cesarjem.

28. oktobra 312 je cesar Konstantin Veliki premagal Maksencija pri Milvijskem mostu pred Rimom. Februarja 313 je skupaj s sovladarjem Licinijem izdal tako imenovani Milanski odlok, v katerem je zajamčena svoboda veroizpovedi za vse vere, tudi za krščanstvo. To je pomenilo novo obdobje v odnosih med pogansko državo in krščanstvom, ki je do tedaj veljalo za državnega sovražnika in izenačenje kristjanov s pogani; s tem odlokom je uradno prenehalo tristoletno preganjanje in začelo se je sodelovanje. Tako je bil Silvester I. prvi papež, ki je v celem svojem sorazmerno dolgem pontifikatu (8. po dolžini papeževanja) mogel svobodno opravljati svoje poslanstvo vrhovnega pastirja krščanstva.

Gradnja bazilik

Ko je Konstantin osvojil Rim, je podaril Melkijadu Lateransko palačo - cesarsko rezidenco -, kjer je Silvester gradil cerkev, baziliko svetega Janeza v Lateranu; poleg pa urejal še papeško rezidenco in krstilnico. Na njegovo pobudo je začel cesar Konstantin graditi na Vatikanskem griču nad grobom apostola Petra baziliko svetega Petra na mestu nekdanjega poganskega Apolonovega svetišča, kakor tudi baziliko apostola Pavla. Konstantin je začel graditi tudi baziliko Svetega križa v Rimu, baziliko Božjega groba v Jeruzalemu, baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu in mnoge druge manjše cerkve.

Prvi nicejski koncil

Cesar ga je povabil na cerkveni zbor v Arlesu 314, toda papež se ga ni udeležil. Tam je bilo obsojeno heretično gibanje donatizem, kar je papež potrdil in slovesno razglasil.

Cesar Konstantin I. je sklical tudi prvi ekumenski koncil v mestece Nicejo v Mali Aziji (v današnji Turčiji) leta 325, da bi našel rešitev za verske spore, ki jih je povzročila Arijeva herezija, ki je po njem dobila ime arijanstvo ali arianizem. On je tajil, da je Jezus Bog, pa tudi, da je človek, ampak nekakšno višje od Boga Očeta ustvarjeno bitje. Koncil je potrdil verski nauk, da je Sin omooúsion, tj. istobiten z Očetom in da je torej pravi Bog in pravi človek. Papež se koncila ni udeležil, ampak sta njegova poslanca kot prva podpisala sklepe, ki jih je potrdilo 318 koncilskih očetov 19. junija 325 in je zato (vsaj začasno) zagotovil verski mir v cesarstvu.

Legende

Papež Silvester I. in cesar Konstantin I.: Konstantin Veliki papežu prepušča Rim, sebi izbira Carigrad

Glej tudi

• seznam papežev
• seznam svetnikov

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik:  Melkijad	Rimski škof Papež 314–335	Naslednik:  Marko