Panteizem

Panteizem je prepričanje, da so resničnost, vesolje in kozmos identični z vrhovnim nadnaravnim bitjem (božanstvom) ali entiteto, ki ji je vesolje za lastno božanstvo stvarnika, ki se še vedno širi in obstaja že od začetka časa;^[1] ali da vse stvari sestavljajo vseobsegajoče in bistveno božanstvo, vesolje pa je manifestacija božanstva.^[2][3] Kot del edinega božanstva se štejejo tudi vsa astronomska telesa.

Meglica Helix, običajno poimenovana kot "Božje oko"

Čaščenje vseh bogov vseh religij ima drugačno definicijo in se imenuje omnizem.^[4] Panteistično verovanje ne priznava posebnega osebnega oz. antropomorfnega boga,^[5] ampak namesto tega označuje široko paleto različnih naukov o oblikah odnosov med resničnostjo in božanstvom.^[6] Panteistični koncepti so stari več tisočletij, njihovi elementi pa so bili identificirani v različnih verskih tradicijah. Izraz panteizem je skoval matematik Joseph Raphson leta 1697^[7][8] in se od takrat uporablja za opisovanje prepričanj različnih ljudi in organizacij.

Panteizem je bil v zahodni kulturi populariziran kot teologija in filozofija, ki povečini temelji na knjigi Barucha Spinoze iz 17. stoletja z naslovom Etika.^[9] Za panteistično držo se je v 16. stoletju zavzel tudi filozof in kozmolog Giordano Bruno.^[10]

Etimologija

Panteizem izhaja iz starogrške besede πᾶν, 'pan' (kar pomeni "vse, od vsega") in θεός 'theos' (kar pomeni "bog, božanski"). Prva znana kombinacija teh korenov se pojavi v latinščini v knjigi Josepha Raphsona iz leta 1697 z naslovom De Spatio Reali seu Ente Infinito,^[8] kjer se sklicuje na pantheismus Spinoze in drugih.^[7]

Definicije

Obstaja veliko definicij panteizma. Nekateri menijo, da gre za teološki in filozofski koncept Boga.^[11]:p.8

Je doktrina, ki Boga enači z vesoljem ali vesolje obravnava kot manifestacijo Boga.

Panteizem je pogled, da je vse (stvarstvo) del vseobsegajočega oz. imanentnega Boga. Vse oblike resničnosti se lahko potem štejejo bodisi za slike Bitja bodisi za njemu enake.^[12] Nekateri menijo, da je panteizem nereligiozno filozofsko stališče. Zanje je panteizem stališče, da sta vesolje (celota vsega stvarstva) in Bog enaka.^[13]

Sklici

1. The New Oxford Dictionary of English. Oxford: Clarendon Press. 1998. str. 1341. ISBN 978-0-19-861263-6. "The term 'pantheist' designates one who holds both that everything constitutes a unity and that this unity is divine."
2. Encyclopedia of Philosophy ed. Paul Edwards. New York: Macmillan and Free Press. 1967. str. 34.
3. Reid-Bowen, Paul (15. april 2016). Goddess as Nature: Towards a Philosophical Thealogy. Taylor & Francis. str. 70. ISBN 9781317126348.
4. »Definition of Pantheism«.
5. Charles Taliaferro (ur.). A Companion to Philosophy of Religion. str. 340. They deny that God is "totally other" than the world or ontologically distinct from it.
6. Levine 1994 harvnb error: no target: CITEREFLevine1994 (pomoč):
7. Taylor, Bron (2008). Encyclopedia of Religion and Nature. A&C Black. str. 1341–1342. ISBN 978-1441122780. Pridobljeno 27. julija 2017.
8. Ann Thomson; Bodies of Thought: Science, Religion, and the Soul in the Early Enlightenment, 2008, page 54.
9. Lloyd, Genevieve (2. oktober 1996). Routledge Philosophy GuideBook to Spinoza and The Ethics. Routledge Philosophy Guidebooks (1. izd.). Routledge. str. 24. ISBN 978-0-415-10782-2.
10. Birx, Jams H. (11. november 1997). »Giordano Bruno«. Mobile, AL: The Harbinger. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2017. Pridobljeno 5. februarja 2019. Bruno was burned to death at the stake for his pantheistic stance and cosmic perspective.
11. Picton, James Allanson (1905). Pantheism: its story and significance. Chicago: Archibald Constable & CO LTD. ISBN 978-1419140082.
12. Owen, H. P. Concepts of Deity. London: Macmillan, 1971, p. 65.
13. The New Oxford Dictionary Of English. Oxford: Clarendon Press. 1998. str. 1341. ISBN 978-0-19-861263-6.