Osmózni diurétik je pripadnik farmakološko neaktivnih učinkovin, ki se uporabljajo kot diuretiki na osnovi osmoze,[1] saj se v glomerulih filtrirajo, iz ledvičnih cevk pa malo ali pa sploh ne reabsorbirajo. Posledično povečajo pretok skozi zanko nefrona, povzročijo izpiranje hiperosmolarne sredice ledvic, čemur sledi nezmožnost koncentriranja seča.[2] Med osmotske diuretike spadata na primer manitol in izosorbid.[3]
Osmotski diuretiki so farmakološko neaktivni.[2] Filtrirajo se skozi glomerulno membrano, a se minimalno reabsorbirajo v ledvičnem tubulu. Njihovo primarno mesto delovanja je zanka nefrona (henlejeva zanka), sekundarno pa proksimalni tubul. Povzročijo premik vode iz znotrajceličnega v zunajcelični prostor ter povečajo prostornino in zmanjšajo viskoznost krvi in zavirajo sproščanje renina v ledvicah.[3]
V nivoju proksimalnega tubula osmotski diuretiki zmanjšujejo prehod vode v intersticijski prostor in s tem zmanjšajo koncentracijo natrijevih (Na+) ionov v tubularni tekočini do te mere, da reabsorpcija Na+ preneha. Povečajo izločanje Na+, K+, Ca2+, Mg2+, Cl–, HCO3– in fosfata. Povečajo pretok krvi skozi ledvice, ker povzročijo razširitev aferentne arteriole in razredčijo plazmo, kar oboje poveča glomerulno filtracijo.[3]
Osmozna diureza se izvaja v naslednjih primerih:[4]
- za preprečevanje in/ali zdravljenje oligurične faze akutne ledvične odpovedi
- zmanjšanje intrakranialnega tlaka in možganskega edema
- zmanjšanje zvečanega intraokularnega tlaka, ki se ga ne da zmanjšati na drugačen način
- pospešitev izločanja toksičnih snovi, ki se pri zastrupitvi izločajo skozi ledvice
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
