Liga prvakov (skrajšano UCL) je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA) in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in knokavt formata. Gre za enega izmed najbolj prestižnih nogometnih turnirjev na svetu in najbolj prestižnega klubskega tekmovanja v evropskem nogometu, ki ga igrajo prvaki državne lige (in za nekatere narode tudi več ekip) svojih nacionalnih združenj.
| Ustanovljen(a) | 1955; 66 let |
|---|---|
| Regija | Evropa (UEFA) |
| Število ekip | 32 (predtekmovanje) 79 (skupno) |
| Povezana tekmovanja | UEFA Europa League (drugorazredno) UEFA Europa Conference League (tretjerazredno) |
| Trenutni prvaki |  Real Madrid (15. naslov) |
| Najuspešnejši klub(i) | Real Madrid (15 naslovov) |
| Televizijske pravice | Kanal A, Sportklub, Pop TV |
| Spletna stran | uefa.com |
 UEFA Liga prvakov 2023/24 | |
Leta 1955 je bil uveden kot pokal Evropskih šampionskih klubov, splošno znan kot Evropski pokal, je bil sprva naravnost nokavt turnir, odprt le za prvake evropskih domačih lig, pri tem pa je njegov zmagovalec evropski klubski prvak. Konkurenca je prevzela sedanje ime leta 1992, leta 1991 pa je bila dodana skupina rplay-off in od leta 1997 omogoča več udeleženih iz nekaterih držav. Od takrat se je razširila in medtem ko večina evropskih nacionalnih lig še vedno lahko vstopi le s svojim prvakom, najmočnejše lige zdaj zagotavljajo do štiri ekipe. Klubi, ki v svoji nacionalni ligi končajo naslednje mesto v čakalni vrsti za evropska tekomovanja v svoji nacionalni ligi, so upravičeni do Evropske Lige, od leta 2021 pa se bodo ekipe, ki niso upravičene do Evropske Lige, kvalificirale za novo tekmovanje, imenovano UEFA Evropska Konferenčna Liga.
V sedanjem formatu se Liga Prvakov začne konec junija s predhodnim krogom, tremi kvalifikacijami in play-off krogom, ki se vsi igrajo preko dveh tekem. Šest preživelih ekip vstopa v skupinski del in se priključi 26 ekipam. 32 ekip se porazdeli v osem skupin po štiri ekipe in med seboj igrajo med dvakrat. Osem zmagovalcev skupin in osem drugouvrščenih nadaljuje v knokavt fazo, katere je zaključek finalna tekma konec maja ali v začetku junija. Zmagovalec Lige prvakov se kvalificira za naslednjo leto Lige Prvakov, UEFA Super Pokala in na Klubsko svetovno prvenstvo. Leta 2020 je bil zaradi vpliva pandemije COVID-19 motil tradicionalni urnik tekem. Zaradi tega je bila oblika preostalega turnirja začasno spremenjena, v četrtfinalu in v polfinalu so od 12. do 23. avgusta igrali na nevtralnih prizoriščih v Lizboni na Portugalskem, kjer so tudi igrali eno tekmo, namesto dveh.
Španski klubi imajo največje število zmag (18 zmag), sledita Anglija (13 zmag) in Italija (12 zmag). Anglija ima največje število zmagovalnih ekip, saj je naslov osvojilo pet različnih klubov. Tekmovanje je zaenkrat dobilo 22 klubov, od tega jih je 12 osvojilo več kot enkrat in osem jih je uspešno ubranilo svoj naslov. Real Madrid je najuspešnejši klub v zgodovini turnirja, saj ga je osvojil 13-krat, vključno s prvih petimi sezonami. Bayern München je v finalu leta 2020 premagal Paris Saint-Germain z 1:0, za njihovo 6. trofejo.
Konec leta 1954 se je uredniku francoskega športnega časnika L'Equipe Gabrielu Hanotu porodila ideja o ustanovitvi tekmovanja, ki bi pokazalo, katero je najboljše nogometno moštvo v Evropi. Povod za idejo je bila 14. decembra 1954 odigrana tekma, na kateri je angleški Wolverhampton s 3:2 premagal budimpeštanski Honved, Hanotu pa je uspelo prepričati UEFO o ustanovitvi takšnega turnirja. Po nekajmesečnem usklajevanju med pobudniki tekmovanja, klubi in Evropsko nogometno zvezo je naposled tudi s pomočjo Mednarodne nogometne zveze le prišlo do udejanjenja načrta. Maja 1955 je skrb za tekmovanje prevzela UEFA. Uvodno sezono je začelo 16 klubov: Milan (Italija), AGF Aarhus (Danska), Anderlecht (Belgija), Djurgården (Švedska), Gwardia Warszawa (Poljska), Hibernian (Škotska), Partizan (Jugoslavija), PSV Eindhoven (Nizozemska), Rapid Wien (Avstrija), Real Madrid (Španija), Rot-Weiss Essen (Zahodna Nemčija), Saarbrücken (Saar), Servette (Švica), Sporting CP (Portugalska), Stade de Reims (Francija), in Vörös Lobogó (Madžarska). Prva tekma je bila odigrana 4. septembra v Lizboni med domačim Sportingom in beograjskim Partizanom.
Do leta 1991 se je tekmovanje imenovalo pokal državnih prvakov, saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1991/92 se je najboljših 8 moštev razdelilo v dve skupini po 4 moštva, ki sta se odigrali po dvokrožnem ligaškem sistemu vsak z vsakim, najboljši moštvi pa sta se pomerili v velikem finalu. Takšen sistem se je obdržal do sezone 1993/94, s tem, da sta se samo v tej sezoni po dve najboljši moštvi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. V naslednji sezoni se je najboljših 16 moštev razdelilo v 4 štiričlanske skupine, po dve najboljši moštvi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v četrtfinale in so vse do finala odigrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1997/98 je bilo že 6 štiričlanskih skupin, uspešnejše države pa so imele pravico do dveh predstavnikov. V četrtfinale se je uvrstilo vseh 6 zmagovalcev skupin ter še dva najboljša drugouvrščena. Takšen sistem se je zaradi ne najboljše preglednosti obdržal le dve sezoni, že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na 8 štiričlanskih skupin. Po najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili v 4 štiričlanske skupine, po dva najboljša iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Od te sezone dalje se lahko iz najuspešnejših držav kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. Zaradi negodovanja klubov so v sezoni 2003/04 izpustili drugi krog s štirimi skupinami, po dva najboljša iz vsake od 8 štiričlanskih skupin se tako uvrstita v osmino finala.
časnika L'Equipe Gabriela Hanota porodila ideja o ustanovitvi tekmovanja, ki bi pokazalo, katero je najboljše nogometno moštvo v Evropi. Povod za idejo je bila 14. decembra 1954 odigrana tekma, na kateri je angleški Wolverhampton s 3:2 premagal budimpeštanski Honved, Hanotu pa je uspelo prepričati UEFO o ustanovitvi takšnega turnirja. Po nekajmesečnem usklajevanju med pobudniki tekmovanja, klubi in Evropsko nogometno zvezo je naposled tudi s pomočjo Mednarodne nogometne zveze le prišlo do udejanjenja načrta. Maja 1955 je skrb za tekmovanje prevzela UEFA. Uvodno sezono je začelo 16 klubov: Milan (Italija), AGF Aarhus (Danska), Anderlecht (Belgija), Djurgården (Švedska), Gwardia Warszawa (Poljska), Hibernian (Škotska), Partizan (Jugoslavija), PSV Eindhoven (Nizozemska), Rapid Wien (Avstrija), Real Madrid (Španija), Rot-Weiss Essen (Zahodna Nemčija), Saarbrücken (Saar), Servette (Švica), Sporting CP (Portugalska), Stade de Reims (Francija), in Vörös Lobogó (Madžarska). Prva tekma je bila odigrana 4. septembra v Lizboni med domačim Sportingom in beograjskim Partizanom.
Do leta 1991 se je tekmovanje imenovalo pokal državnih prvakov, saj so moštva (državni prvaki) vse do konca igrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1991/92 se je najboljših 8 moštev razdelilo v dve skupini po 4 moštva, ki sta se odigrali po dvokrožnem ligaškem sistemu vsak z vsakim, najboljši moštvi pa sta se pomerili v velikem finalu. Takšen sistem se je obdržal do sezone 1993/94, s tem, da sta se samo v tej sezoni po dve najboljši moštvi iz vsake skupine uvrstili v polfinale. V naslednji sezoni se je najboljših 16 moštev razdelilo v 4 štiričlanske skupine, po dve najboljši moštvi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v četrtfinale in so vse do finala odigrali po sistemu na izpadanje. V sezoni 1997/98 je bilo že 6 štiričlanskih skupin, uspešnejše države pa so imele pravico do dveh predstavnikov. V četrtfinale se je uvrstilo vseh 6 zmagovalcev skupin ter še dva najboljša drugouvrščena. Takšen sistem se je zaradi ne najboljše preglednosti obdržal le dve sezoni, že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na 8 štiričlanskih skupin. Po najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili v 4 štiričlanske skupine, po dva najboljša iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Od te sezone dalje se lahko iz najuspešnejših držav kar štirje predstavniki uvrstijo v ligo prvakov. Zaradi negodovanja klubov so v sezoni 2003/04 izpustili drugi krog s štirimi skupinami, po dva najboljša iz vsake od 8 štiričlanskih skupin se tako uvrstita v osmino finala.
Himno lige prvakov s preprostim imenom, uradno Champions League je napisal Tony Brittna in je priredba od Georga Friedricha Händela Zadok the Priest. V himni so uporabljeni trije uradni jeziki UEFE: angleščina, francoščina in nemščina. Himna se igra pred vsako tekmo, kakor tudi na začetku in koncu televizijskih prenosov tekem. Celotna himna je dolga približno tri minute, ima pa dva kratka verza in refren.
UEFA država članica, ki je zastopana v skupinskem delu
UEFA država članica, ki ni bila zastopana v skupinskem delu
UEFA država članica, ki ni bila zastopana v Ligi prvakov (Kosovo)
Od leta 2009 se liga prvakov igra v dveh tekmah (ena doma in ena v gosteh). Ekipe, ki nimajo zagotovljenih neposrednih mest v skupinskem delu, se za mesta borijo preko kvalifikacij.
Število ekip v ligi prvakov, ki jih lahko ima posamezna zveza, je odvisna od položaja na UEFA koeficient lestvici članic. Ti koeficienti predstavljajo točke, ki jih posamezni klubi pridobijo z rezultati v zadnjih petih letih lige prvakov ali evropske lige. Večji koeficient ima zveza, več ekip lahko nastopa v ligi pravkov. Zveze z manjšim koeficientom pa nastopijo v kvalifikacijah. Da lahko klubi nastopijo v ligi prvakov morajo poleg športnih kriterijev, imeti dovoljenje s strani svoje nacionalne zveze. Za pridobitev licence, mora klub izpolnjevati določene zahteve, kot so stadion, infrastruktura in finančni pogoji.
Na turnirju sodeluje 32 ekip, ki so razdeljeni v 8 skupin, ki jih določi žreb. Ekipe iz istih držav ne morejo biti skupaj v skupini. Vsaka ekipa se v skupini pomeri s preostalimi tremi ekipami, tako doma kot v gosteh. Zmagovalci in drugouvrščeni iz vsake skupine napredujejo v osmino finla. Tretjeuvrščena ekipa pa se uvrsti v evropsko ligo. V osmini finala se prav tako ne morejo srečati ekipe iz iste države, od četrtfinala naprej pa se lahko. Tekmovanje ima tudi posbno pravilo glede doseženih golov v gosteh, in sicer: če je skupni izid obeh tekem neodločen, v naslednji krog napreduje ekipa, ki je dosegla več golov v gosteh pri nasprotniku.
Skupinski del se igra od septembra do decembra, medtem ko se izločilni del začne v februarju. V izločilnem delu, kot je osmina finala, četrfinale in pa polfinale, se igrata dve tekmi, z izjemo finala, kjer se zmagovalec odloči na eni tekmi. Ta po navadi poteka v zadnjih dveh tednih v mesecu maju.
Format tekmovanja od sezone 2015/16
Od sezone 2015/16 v ligi prvakov tekmujejo tudi zmagovalci evropske lige, in sicer v skupinskem delu. Največje število, ki jo lahko ima posamezna zveza se je povečala od štiri do pet ekip.
| Št. ekip, ki vstopijo v tem krogu | Št. ekip, ki napreduje iz prejšnjega kroga | ||
|---|---|---|---|
| Prvi kvalifikacijski krog (8 ekip) |
|
||
| Drugi kvalifikacijski krog (34 ekip) |
|
| |
| Tretji kvalifikacijski krog | Prvaki (20 ekip) |
|
|
| Ne-prvaki (10 ekip) |
|
||
| Play-off krog | Prvaki (10 ekip) |
| |
| Ne-pravki (10 ekip) |
|
| |
| Skupinski del (32 ekip) |
|
| |
| Izločilni del (16 ekip) |
| ||
- ^EL :
![[icon]](//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1c/Wiki_letter_w_cropped.svg/20px-Wiki_letter_w_cropped.svg.png)
Ta razdelek potrebuje razširitev z: razdelek. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. Pri tem si pomagajte z informacijami na njegovi pogovorni strani. (mesec ni naveden ) - ^LP : Ta razdelek potrebuje razširitev z: razdelek. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. Pri tem si pomagajte z informacijami na njegovi pogovorni strani. (mesec ni naveden )
![[icon]](#/media/Slika:Wiki_letter_w_cropped.svg){kind=small}
Pokal in medalje
Vsaka ekipa, ki je tri leta zaporedoma ali skupno petkrat osvojila Ligo prvakov prejela v trajno last repliko pokala (izvirnik pokala zavedno ostane v lasti UEFE). To je uspelo le petim klubom, Real Madridu, Ajaxu, Bayern Munichu, Milanu in Liverpoolu.
Sedanji pokal je visok 74 cm (29 palcev) in iz srebra, ki tehta 11 kg (24 lb). Zasnovl ga je Jörg Stadelmann, zlatar iz Berna, Švice. Prejšnji originalni pokal ima v lasti Real Madrid, ko je do leta 1966 osvojil šest naslovov. Stane pa okoli 10.000 švicarskih frankov.
Od sezone 2012/13 poleg pokala zmagovalcu podelijo tudi 40 zlatih medalj. Prav tako pa tudi drugouvrščeni prejmejo 40 srebrnih medalj.
Denarne nagrade
Od sezone 2015–16, UEFA vsakemu klubu, ki zmaga v t.i. play-offu, plača 2 milijona €, poražencu pa 3 milijone €. Vsak klub, ki nastopa v skupinskem delu tekmovanja, prejme 12 milijonov €. Zmaga v skupinskem delu je vredna 1.5 milijona €, remi pa 500.000 €. Dodatno UEFA vsakemu, ki se iz skupine uvrsti med šestnajst najboljših plača 5.5 milijona €, četrtfinalistu 6 milijona €, polfinalistu 7 milijone €, finalistu 10.5 milijone € in zmagovalcu 15 milijonov €.
- Prvi krog kvalifikacij: 200.000 €
- Drugi krog kvalifikacij: 300.000 €
- Tretji krog kvalifikacij: 400.000 €
- Poraženec play-offa: 3.000.000 €
- Zmagovalec play-offa: 2.000.000 €
- Skupinski del tekmovanja: 12.000.000 €
- Zmaga v skupini: 1.500.000 €
- Neodločen izid v skupini: 500.000 €
- Uvrstitev v osmino finala: 5.500.000 €
- Četrtfinale: 6.000.000 €
- Polfinale: 7.000.000 €
- Poraženec v finalu: 10.500.000 €
- Zmagovalec finala: 15.000.000 €
Zmagovalci po letih
2023 - 2024 // Real Madrid
2022 - 2023 // Manchester City
2021 - 2022 // Real Madrid
2020 - 2021 // Chelsea FC
2019 - 2020 // Bayern München
2018 - 2019 // Liverpool
2017 - 2018 // Real Madrid
2016 - 2017 // Real Madrid
2015 - 2016 // Real Madrid
2014 - 2015 // FC Barcelona
2013 - 2014 // Real Madrid
2012 - 2013 // Bayern München
2011 - 2012 // Chelsea FC
2010 - 2011 // FC Barcelona
2009 - 2010 // Internazionale Milano F.C.
2008 - 2009 // FC Barcelona
2007 - 2008 // Manchester United
2006 - 2007 // AC Milan
2005 - 2006 // FC Barcelona
2004 - 2005 // Liverpool
2003 - 2004 // Porto
2002 - 2003 // AC Milan
2001 - 2002 // Real Madrid
2000 - 2001 // Bayern München
1999 - 2000 // Real Madrid
1998 - 1999 // Manchester United
1997 - 1998 // Real Madrid
1996 - 1997 // Borussia Dortmund
1995 - 1996 // Juventus
1994 - 1995 // AFC Ajax
1993 - 1994 // AC Milan
1992 - 1993 // Olympique de Marseille
1991 - 1992 // FC Barcelona
1990 - 1991 // Crvena Zvezda
1989 - 1990 // AC Milan
1988 - 1989 // AC Milan
1987 - 1988 // PSV Eindhoven
1986 - 1987 // Porto
1985 - 1986 // Steaua Bukarešta
1984 - 1985 // Juventus
1983 - 1984 // Liverpool
1982 - 1983 // Hamburger SV
1981 - 1982 // Aston Villa
1980 - 1981 // Liverpool
1979 - 1980 // Nottingham Forest
1978 - 1979 // Nottingham Forest
1977 - 1978 // Liverpool
1976 - 1977 // Liverpool
1975 - 1976 // Bayern München
1974 - 1975 // Bayern München
1973 - 1974 // Bayern München
1972 - 1973 // AFC Ajax
1971 - 1972 // AFC Ajax
1970 - 1971 // AFC Ajax
1969 - 1970 // Feyenoord
1968 - 1969 // AC Milan
1967 - 1968 // Manchester United
1966 - 1967 // Celtic F.C.
1965 - 1966 // Real Madrid
1964 - 1965 // Internazionale Milano F.C.
1963 - 1964 // Internazionale Milano F.C.
1962 - 1963 // AC Milan
1961 - 1962 // SL Benfica
1960 - 1961 // SL Benfica
1959 - 1960 // Real Madrid
1958 - 1959 // Real Madrid
1957 - 1958 // Real Madrid
1956 - 1957 // Real Madrid
1955 - 1956 // Real Madrid
Zmagovalci po klubih
| Klub | Št. naslovov prvaka | Št. 2.mest (Podprvakov) | Leto, ko so bili prvaki | Leto , ko so bili drugouvrščeni |
|---|---|---|---|---|
| Real Madrid | 15 | 3 | 1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1966, 1998, 2000, 2002, 2014, 2016, 2017, 2018, 2022, 2024 | 1962, 1964, 1981 |
 Milano | 7 | 4 | 1963, 1969, 1989, 1990, 1994, 2003, 2007 | 1958, 1993, 1995, 2005 |
 Bayern München | 6 | 5 | 1974, 1975, 1976, 2001, 2013, 2020 | 1982, 1987, 1999, 2010, 2012 |
 Liverpool | 6 | 3 | 1977, 1978, 1981, 1984, 2005,2019 | 1985, 2007, 2018 |
| Barcelona | 5 | 3 | 1992, 2006, 2009, 2011, 2015 | 1961, 1986, 1994 |
 Ajax | 4 | 2 | 1971, 1972, 1973, 1995 | 1969, 1996 |
| Internazionale | 3 | 2 | 1964, 1965, 2010 | 1967, 1972 |
| Manchester United | 3 | 2 | 1968, 1999, 2008 | 2009, 2011 |
| Juventus | 2 | 7 | 1985, 1996 | 1973, 1983, 1997, 1998, 2003, 2015, 2017 |
 Benfica | 2 | 5 | 1961, 1962 | 1963, 1965, 1968, 1988, 1990 |
| Chelsea | 2 | 1 | 2012, 2021 | 2008 |
| Porto | 2 | 0 | 1987, 2004 | |
| Nottingham Forest | 2 | 0 | 1979, 1980 | |
| Borussia Dortmund | 1 | 2 | 1997 | 2013, 2024 |
 Olympique Marseille | 1 | 1 | 1993 | 1991 |
 Steaua Bukarešta | 1 | 1 | 1986 | 1989 |
| Hamburger SV | 1 | 1 | 1983 | 1980 |
 Celtic | 1 | 1 | 1967 | 1970 |
 Crvena zvezda | 1 | 0 | 1991 | |
| PSV Eindhoven | 1 | 0 | 1988 | |
| Aston Villa | 1 | 0 | 1982 | |
| Feyenoord | 1 | 0 | 1970 | |
| Atlético Madrid | 0 | 3 | 1974, 2014, 2016 | |
| Valencia | 0 | 2 | 2000, 2001 | |
| Stade Reims | 0 | 2 | 1956, 1959 | |
| Tottenham Hotspur F.C. | 0 | 1 | 2019 | |
| Arsenal | 0 | 1 | 2006 | |
| AS Monaco | 0 | 1 | 2004 | |
| Bayer Leverkusen | 0 | 1 | 2002 | |
| Sampdoria | 0 | 1 | 1992 | |
| Roma | 0 | 1 | 1984 | |
 Malmö | 0 | 1 | 1979 | |
 Club Brugge | 0 | 1 | 1978 | |
| Borussia Mönchengladbach | 0 | 1 | 1977 | |
| Saint-Étienne | 0 | 1 | 1976 | |
| Leeds United | 0 | 1 | 1975 | |
 Panathinaikos | 0 | 1 | 1971 | |
| Partizan | 0 | 1 | 1966 | |
| Eintracht Frankfurt | 0 | 1 | 1960 | |
| Fiorentina | 0 | 1 | 1957 |
Zmagovalci po državah
Prvi slovenski klub, ki se je uvrstil v skupinski del Lige prvakov, je bil v sezoni 1999/2000 takratni državni prvak Maribor, ki je igral v skupini z italijanskim Laziem, ukrajinskim Dinamom in nemškim Bayerjem iz Leverkusna. V Kijevu je z 1–0 premagal Dinamo ter bil na vrhu lestvice. Sledil je domači poraz proti Bayerju z 2–0, nato je Lazio dvakrat z 4–0 odpravil slovenske prvake na obeh tekmah. Dinamo se je maščeval za poraz, tekma se je končala z izidom 2–1, na zadnji šesti tekmi pa je Maribor z 0–0 odščipnil točko Bayerju. V skupini A je končal s štirimi osvojenimi točkami na zadnjem, četrtem mestu, iz skupine pa sta napredovala Lazio in Dinamo Kijev.
Nekaj slovenskih nogometašev je uspešno igralo za tuje klube. Zlatko Zahovič, ki je bil najboljši slovenski nogometaš, je v dresu Porta pokazal svoje najboljše predstave, vendar mu z moštvom nikoli ni uspelo priti prav do vrha. Nekoliko uspešnejši je bil leta 2001, ko se je z Valencio uvrstil v finale in po izvajanju enajstmetrovk (vratar Oliver Kahn mu jo je mojstrsko ubranil) izgubil proti münchenskemu Bayernu. V ligo prvakov se je v dresu genovske Sampdorie v finale uvrstil tudi Srečko Katanec, njegovo moštvo pa je v podaljšku klonilo proti Barceloni. V sezoni 2010/11 je v Ligi prvakov nastopal Valter Birsa s svojim AJ Auxerre. V skupini G se je pomeril z Realom, Milanom in Ajaxom. V petih nastopih je dosegel en zadetek v Amsterdamu.
V sezoni 2014/15 je nastopal Jan Oblak, v dresu Atletica iz Madrida, se je prebil do četrtfinala, kjer so jih premagali mestni tekmeci Real Madrid. V tej sezoni se je v skupinski del drugič v zgodovini prebil tudi NK Maribor. V skupini G se je pomeril z angleškim Chelsejem, nemškim Schalkejem in portugalskem Sportingu. Na domači tekmi je remiziral s Sportingom, z 1–1, v gosteh pri Schalkeju prav tako, kakor tudi s Chelsejem doma. V Londonu je doživel visok poraz, s 6–0 jih je premagal Chelsea, na portugalskem jih je odpravil Sporting s 3–1, doma pa so v zadnji tekmi doživeli poraz z 1–0 proti Schalkeju.
V sezoni 2015/16 se je Jan Oblak, v dresu Atletico Madrida, prebil vse do finala. Premoč so morali priznati mestnemu tekmecu Realu, ki jih je premagal po izvajanju 11-metrovk.
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
