Minsk (letalonosilka)

Minsk (rusko Минск) je bila letalonosilka/letalonosilna križarka razreda Krečjet Sovjetske vojne mornarice.

Minsk

Minsk leta 1983
Zgodovina
Rusija
Ime:	Minsk
Poimenovana po:	Minsk
Ladjedelnica:	Črnomorska ladjedelnica, Nikolajev
Začetek gradnje:	28. december 1972[1]
Splavitev:	30. september 1975[1]
Dana v uporabo:	27. september 1978[1]
Vzeta iz uporabe:	30. junij 1993
Status:	Leta 1995 prodana Kitajski
Splošne značilnosti
Tip:	Letalonosilka/letalonosilna križarka
Izpodriv:	42.000–45.000 t (največ)
Dolžina:	273 m
Širina:	53 m (31 m na vodni črti)
Ugrez:	10 m
Pogon:	8 kotlov, 4 x parne turbine (200.000 KM), 4 x gredi
Hitrost:	32 vozlov
Maksimalna posadka:	1200 do 1600
Oborožitev:	8 protiladijskih raket P-500 Bazalt 80 do 200 raket zemlja-zrak 2 topova 8 AK-630 CIWS sistemov 10 533 mm torpednih cevi za torpede 53-65
Nosilnost letal:	do 30, vključno z: 12 × Jak-38 letal 16 x helikopterjev Ka-25 ali Ka-27 ali Ka-29

Njen gredelj je bil položen 28. decembra 1972, splavljena je bila 30. septembra 1975, v uporabo pa je bila dana 27. septembra 1978. Postala je del Tihooceanske flote.

Minsk in ameriška križarka Elliot v Tihem oceanu leta 1979

Med kitajsko-vietnamsko vojno leta 1979 je bila nameščena v Južnokitajskem morju in je obiskala Vietnam. Leta 1982 je bila nameščena v Indijski ocean in je ponovno opravila obisk Vietnama^[2] ter leta 1984 še enega.^[3] Upokojena je bila 30. junija 1993, leta 1995 pa je bila prodana Kitajski za muzej v Šenženu, kjer je osrednji eksponat na razstavi »Minsk World«.^[4][5] Od leta 2016 je na razstavi v Džiangsuju.

Letalonosilke razreda Krečjet so bile prve sovjetske letalonosilke za zrakoplove s fiksnimi krili, sicer pa so bili na njej tudi rotorski zrakoplovi – helikopterji. Poleg tega so bile oborožene tudi s protiladijskimi raketami, protiletalskimi raketami in torpedi.^[6]

Konec 60. let 20. stoletja je po prizadevanjih maršala Dmitrija Fjodoroviča Ustinova Sovjetska zveza začela s konstrukcijo nove protipodmorniške ladje z letalsko oborožitvijo. Posledično je bila 2. septembra 1968 sprejeta vladna uredba 685-251 o prekinitvi gradnje nosilk helikopterjev razreda Kondor in začetku gradnje protipodmorniške križarke projekta 1143 Krečjet z letalsko oborožitvijo. Nevski projektno-konstruktorski biro je razvil več konstrukcijskih različic ladje, od katerih je bil projekt, ki je bil najbolj kompatibilen s projektom Kondor, sprejet 30. aprila 1970.^[7]

Sklici

1. »Project 1143«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2014. Pridobljeno 29. januarja 2013.
2. Mediansky, F. A. (1984). »Soviet Strategic Interests in Southeast Asia«. Southeast Asian Affairs. Institute of Southeast Asian Studies. str. 36–37. JSTOR 27908494.
3. Acharya, Amitav (Marec 1988). »The United States Versus the USSR in the Pacific: Trends in the Military Balance«. Contemporary Southeast Asia. Zv. 9, št. 4. Institute of Southeast Asian Studies. str. 287. doi:10.1355/CS9-4C. JSTOR 25797972.
4. Han, Ximin (4. april 2016). »Soviet-era ship leaves Shenzhen«. Shenzhen Daily. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
5. »中国首艘航母明斯克号起锚驶向江苏 4月下旬抵达«. 扬子晚报网. 4. april 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2016. Pridobljeno 4. aprila 2016.
6. Jordan, John (1. april 1992). Soviet Warships, 1945 to the Present (v ameriški angleščini). Arms and Armour Press. ISBN 978-1854091178. LCCN 93107387. OCLC 473749103. OL 22267847M.
7. »Проект 1143 Кречет«. []. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2022. Pridobljeno 10. januarja 2023.

Zunanje povezave

• Članek o razredu Krečjet (rusko) ^{[mrtva povezava]}
• Članek FAS Arhivirano 2010-01-02 na Wayback Machine. (angleško)
• Zgodovina razreda Krečjet (rusko) ^{[mrtva povezava]}
• Projekt 1143 Krečjet Arhivirano 2009-01-04 na Wayback Machine. (rusko)
• Letalonosilke razreda Krečjet (angleško)
• MaritimeQuest pregled razreda Krečjet (angleško)
• Zgodovina sovjetskega razvoja letalonosilk Arhivirano 2000-02-29 na Wayback Machine.
• Russianships.info: Razred Krečjet (angleško)

• Portal Vojaštvo