Maserati 4CL

Maserati 4CL je Maseratijev dirkalnik Formule 1, ki je bil v Formuli 1 v uporabi med sezonama 1950 in 1951, na dirkah za Veliko nagrado pa vse od sezone 1939. Z njim so dirkali Johnnie Wakefield, Luigi Villoresi, Toulo de Graffenried, Reg Parnell, B. Bira, Pierre Levegh, Louis Chiron, Giuseppe Farina, Juan Manuel Fangio, Maurice Trintignant, Tazio Nuvolari in Raymond Sommer.

Maserati 4CL

Serija	Grand Prix, Formula 1
Konstruktor	Maserati
Dizajnerji	Ernesto Maserati
Tehnični podatki
Šasija	aluminijasta cevna šasija
Sprednje vzmetenje	independent, torsion springs and friction dampers
Zadnje vzmetenje	live axle, leaf springs and friction dampers
Medosna razdalja	2500 mm
Širina	S: 1250 mm Z: 1276 mm
Motor	Maserati 1491 cm³ straight-4, enostopenjski super kompresorski, prednji
Menjalnik	Maserati 4-stopenjski ročni
Pnevmatike	Pirelli
Dirkaška zgodovina
Pom. moštva	Officine Alfieri Maserati, Scuderia Platé, Scuderia Milan, Scuderia Ambrosiana
Pom. dirkači	Johnnie Wakefield Luigi Villoresi Toulo de Graffenried Reg Parnell B. Bira Pierre Levegh Louis Chiron Giuseppe Farina Juan Manuel Fangio Maurice Trintignant Tazio Nuvolari Raymond Sommer
Debi	Velika nagrada Tripolija 1939
Zmage	31

Luigi Villoresi je na debiju dirkalnika 4CL na dirki za Veliko nagrado Tripolija v sezoni 1939 dosegel najboljši štartni položaj, toda na dirki je že kmalu odstopil zaradi okvare motorja. Po začetnih težavah je prvo zmago dirkalnika dosegel privatnik Johnnie Wakefield na dirki tipa voiturette za Veliko nagrado Neaplja, v sezoni pa je dosegel še dve zmagi, uradno moštvo pa je do začetka druge svetovne vojne tudi doseglo še dve zmagi. Villoresi je zmagal tudi na dirki Targa Florio 1940, toda v močno okrnjeni konkurenci.

Po koncu vojne je Luigi Villoresi sezono 1946 začel z zmago na dirki za Veliko nagrado Nice. Zmage sta dosegla tudi Tazio Nuvolari na dirki za Veliko nagrado Albija in Giorgio Pelassa na dirki za Veliko nagrado Penya Rhina, toda daleč najbolj je uspel dirkalnik Maserati 4CL izkoristiti Raymond Sommer, ki je bil s petimi zmagami najuspešnejši dirkač sezone, zmagal je tudi na eni od treh dirk najvišjega ranga Grandes Épreuves René le Bègue Cup. Še uspešnejša pa je bila sezona 1947, ko so dirkači Maseratija dosegli kar deset zmag, največ Luigi Villoresi kar šest.

Po ukinitvi proizvodnje dirkalnika 4CL, ki ga je nadomestila nova različica Maserati 4CLT, je veliko dirkalnikov končalo v rokah privatnikov, ki so ga uporabljali vse do začetka Svetovnega prvenstva Formula 1 v sezonah 1950 in 1951.