Svizec

Svizci (znanstveno ime Marmota) so rod glodavcev iz družine pravih veveric, v katerega uvrščamo 15 danes živečih vrst, razširjenih po Evraziji in Severni Ameriki. So največji predstavniki veveric, rastlinojedi, ki pozimi hibernirajo.^[1]

Svizec
alpski svizec
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (vretenčarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Rodentia (glodavci) Družina: Sciuridae (prave veverice) Rod: Marmota Blumenbach, 1779
Tipska vrsta
M. marmota (Linnaeus, 1758)

Opis

Ti veliki, čokati glodavci imajo kratke, a močne noge s povečanimi kremplji, s katerimi kopljejo. Tudi glava je velika, z močnimi sekalci, s katerimi trgajo talno rastje. Njihovi kožuhi so v odtenkih rjave, pri čemer so vrste, ki živijo v odprtih habitatih praviloma svetlejše od tistih iz bolj zaraslih območij.^[2][3] So najtežji predstavniki družine veveric. Spomladi, po hibernaciji, tehtajo manjše vrste okrog 2 kg in merijo 42–72 cm v dolžino, pred prezimovanjem pa naberejo toliko tolšče, da dosežejo 8 kg teže, večje vrste pa tudi preko 11 kg.^[4][5][6] Zaradi letne spremenljivosti ni povsem jasno, katera je najmanjša in katera največja vrsta.^[3][4]

Po klasični definiciji hibernacije so največji svizci tudi največji pravi hibernatorji med vsemi živalmi, saj zimskega spanja večjih živali, kot so medvedi, ne obravnavamo kot hibernacijo v ožjem pomenu besede.^[7][8] Svizci so družabni, tvorijo kolonije po nekaj do več deset osebkov, ki vzpostavi svoj teritorij in ga brani ter izkoplje omrežje rovov za skrivališča. Spolno dozorijo po dveh letih, parijo se nekaj dni po koncu hibernacije v zimskih rovih. Po petih tednih se skotijo mladiči, ki so na začetku povsem nebogljeni. V brlogu staršev preživijo naslednjo zimo in ostanejo skupaj še do poletja.^[9]

Seznam vrst

Vrste, ki jih priznava referenčno delo Mammal Species of the World,^[10] z dodano vrsto M. kastschenkoi, ki je bila opisana nedavno.^[11] Svizce delimo v dva podrodova.

Podrod	Slika	Znanstveno ime	Slovensko ime	Razširjenost
Marmota		Marmota baibacina	altajski svizec	Sibirija
		Marmota bobak	bobak	vzhodna Evropa do Srednje Azije
		Marmota broweri	aljaški svizec	Aljaska
		Marmota camtschatica	kamčatski svizec	vzhodna Sibirija
		Marmota caudata	dolgorepi svizec	Srednja Azija
		Marmota himalayana	tibetski svizec	Himalaja
		Marmota kastschenkoi		jug Rusije[11]
		Marmota marmota	alpski svizec	Alpe, Karpati, Tatre, severni Apenini, ponovno naseljen tudi v Pireneje
		Marmota menzbieri		Srednja Azija
		Marmota monax	gozdni svizec	Kanada in sever ZDA vzhodno od Misisipija
		Marmota sibirica	sibirski ali mongolski svizec	Sibirija
Petromarmota		Marmota caligata		severozahod Severne Amerike
		Marmota flaviventris	skalnogorski svizec	jugozahod Kanade in zahod ZDA
		Marmota olympus		Olimpski polotok (Washington, ZDA)
		Marmota vancouverensis		Vancouvrov otok

Poleg tega so po fosilnih ostankih opisane štiri izumrle vrste

• †Marmota arizonae, Arizona, ZDA^[12][13]
• †Marmota minor, Nevada, ZDA^[14]
• Marmota robusta, Kitajska = M. himalayana
• †Marmota vetus, Nebraska, ZDA^[15]

Sklici

1. Kryštufek, Boris; B. Vohralík (2013). »Taxonomic revision of the Palaearctic rodents (Rodentia). Part 2. Sciuridae: Urocitellus, Marmota and Sciurotamias«. Lynx, N. S. (Praha). 44: 27–138.
2. Armitage, KB; Wolff, JO; Sherman, PW (2007). Evolution of sociality in marmots: it begins with hibernation. Chicago, Illinois: University of Chicago Press. str. 356–367.
3. Cardini, A; O'Higgins, Paul (2004). »Patterns of morphological evolution in Marmota (Rodentia, Sciuridae): geometric morphometrics of the cranium in the context of marmot phylogeny, ecology, and conservation«. Biological Journal of the Linnean Society. 82 (3): 385–407. doi:10.1111/j.1095-8312.2004.00367.x. S2CID 83837961.
4. Armitage, KB; Blumstein, DT (2002). Body-mass diversity in marmots. Holarctic marmots as a factor of biodiversity. Moscow: ABF. str. 22–32.
5. Edelman, AJ (2003). »Marmota olympus«. Mammalian Species. 2003 (736): 1–5. doi:10.1644/736. S2CID 198129914.
6. Armitage, KB; Downhower, JF; Svendsen, GE (1976). »Seasonal changes in weights of marmots«. American Midland Naturalist. 96 (1): 36–51. doi:10.2307/2424566. JSTOR 2424566.
7. Armitage, KB (1999). »Evolution of sociality in marmots«. Journal of Mammalogy. 80 (1): 1–10. doi:10.2307/1383202. JSTOR 1383202. S2CID 87325825.
8. Nedergaard, J; Cannon, B (1990). »Mammalian hibernation«. Philosophical Transactions of the Royal Society of London. B, Biological Sciences. 326 (1237): 669–686. Bibcode:1990RSPTB.326..669N. doi:10.1098/rstb.1990.0038. PMID 1969651.
9. Macdonald, D., ur. (1996). Velika enciklopedija: Sesalci. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 616–618. COBISS 61844992. ISBN 86-11-14524-0.
10. Thorington, R. W., Jr., and R. S. Hoffman. (2005). "Family Sciuridae". Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference, pp. 754–818. D. E. Wilson and D. M. Reeder, eds. Johns Hopkins University Press, Baltimore.
11. Brandler, OV (2003). »On species status of the forest-steppe marmot Marmota kastschenkoi (Rodentia, Marmotinae)«. Zoologičeskij žurnal (v ruščini). 82 (12): 1498–1505.
12. »Marmota arizonae GBIF Backbone Taxonomy«. Global Biodiversity Information Facility. Pridobljeno 30. aprila 2017.
13. »Marmota arizonae Hay«.
14. »Marmota minor«. Paleobiology Database. Pridobljeno 30. aprila 2017.
15. »Marmota vetus GBIF Backbone Taxonomy«. Global Biodiversity Information Facility. Pridobljeno 30. aprila 2017.