Andromedina galaksija

Andromedina galaksija
Andromedina galaksija
	Slika Andromedine galaksije v vidni svetlobi skozi filter Hα.
Opazovalni podatki (epoha J2000,0)
Ozvezdje	Andromeda
Rektascenzija	00h 42m 44,324s
Deklinacija	+41° 16′ 08,53″
Rdeči premik	-0,001001 ± 0,000013
Helioc. radialna hitrost	−301 ± 1
Oddaljenost	2,54 ± 0,06 Msv. l.; (778 ± 17 kpc)[a]
Navidezni sij (V)	4,36
Absolutni izsev (V)	−20,0[b]
Značilnosti
Tip	SA(s)b
Navidezna velikost (V)	190′ × 60′
Druge oznake
	M31, NGC 224, UGC 454, PGC 2557
	Glej tudi: galaksija, seznam galaksij

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo. Nahaja se približno na oddaljenosti 2,36 milijonov svetlobnih let oziroma 725 tisoč parsekov v smeri ozvezdja Andromede.

Podatki na hitro Opazovalni podatki (epoha J2000,0), Ozvezdje ...

Zapri

V temni in jasni noči je vidna s prostim očesom. Z maso približno 1,5 naše Galaksije je največja galaksija v Krajevni skupini, ki jo sestavljata dva ducata majhnih galaksij skupaj s tremi velikimi: Andromedino, krajevno Galaksijo in M33.

Podatki kažejo na to, da se bo Andromedina galaksija zaletela v našo Galaksijo in da se giblje proti njej s hitrostjo okoli 140 km/s. Galaksiji bosta trčili čez približno 3 milijarde let in se bosta verjetno združili v velikansko eliptično galaksijo.

Andromedino galaksijo je leta 964 opazoval arabski astronom Abdurahman Ali Sufi, ki jo je opisal kot »majhen oblak«. Prvi opis s pomočjo daljnogleda je dal leta 1612 Simon Marij, ki ga velikokrat nepravilno smatrajo za odkritelja Andromedine galaksije.

Galaksija je pomembna za študij galaksij, ker je najbližja velika galaksija. Leta 1943 je Walter Baade prvi razločil zvezde v osrednjem delu Andromedine galaksije. Edwin Powell Hubble je razpoznal zunajgalaktične kefeidne spremenljivke najprej na fotografijah te galaksije in potrdil, da ta »meglica«, kakor so jo imenovali prej, leži zunaj naše Galaksije.

Robin Barnard z Odprte univerze je v Andromedini galaksiji zaznal deset izvorov žarkov gama s pomočjo orbitalnega observatorija XMM-Newton Evropske vesoljske agencije. Opazovanja je objavil 5. aprila 2004. Izvori so po njem kandidati za črne luknje ali nevtronske zvezde, ki segrevajo plin na milijone stopinj K in zaradi tega sevajo žarke gama. Spekter nevtronskih zvezd je enak kot spekter domnevnih črnih lukenj, vendar jih je moč razločiti po njihovi masi.

[1]
»Zunajgalaktična podatkovna baza NASA/IPAC (NED)«. Podatki za Andromedino galaksijo (v angleščini). Pridobljeno 1. novembra 2006.
[2]
Karachentsev, I. D.; Kashibadze, O. G. (2006). »Masses of the local group and of the M81 group estimated from distortions in the local velocity field«. Astrophysics. Zv. 49, št. 1. str. 3–18.
[3]
Karachentsev, I.D.; Karachentseva, V.E.; Hutchmeier, W.K.; Makarov, D.I. (2004). »A Catalog of Neighboring Galaxies«. Astronomical Journal (v angleščini). Zv. 127. str. 2031–2068.
[4]
Ribas, I.; Jordi, C.; Vilardell, F.; Fitzpatrick, E.L.; Hilditch, R.W.; Edward, F. (2005). »First Determination of the Distance and Fundamental Properties of an Eclipsing Binary in the Andromeda Galaxy«. Astrophysical Journal (v angleščini). 635: L37–L40.
[5]
McConnachie, A.W.; Irwin, M.J.; Ferguson, A.M.N.; Ibata, R.A.; Lewis, G.F.; Tanvir, N. (2005). »Distances and metallicities for 17 Local Group galaxies«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society (v angleščini). Zv. 356, št. 4. str. 979–997.
[6]
Jensen, Joseph B.; Tonry, John L.; Barris, Brian J.; Thompson, Rodger I.; Liu, Michael C.; Rieke, Marcia J.; Ajhar, Edward A.; Blakeslee, John P. (Februar 2003). »Measuring Distances and Probing the Unresolved Stellar Populations of Galaxies Using Infrared Surface Brightness Fluctuations«. Astrophysical Journal (v angleščini). Zv. 583, št. 2. str. 712–726.