Gostosevci

Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika. Je ena od nam najbližjih razsutih kopic, saj je oddaljena le 380 sv. l., pa tudi ena najdlje znanih. S starostjo približno 20 milijonov let je tudi zelo mlada (za zvezdno kopico).

Gostosevci
Barvna slika razsute kopice Plejade. Zaradi podobnosti vozu so ji dali tudi imena v smislu Najmanjši voz in podobna. Zasluge: NASA/ESA/AURA/Caltech
Opazovalni podatki (J2000 epoha)
Ozvezdje	Bik
Rektascenzija	3h 47m 24s[1]
Deklinacija	+24° 7′[1]
Oddaljenost	390–460 ly (120–140 pc[2][3][4][5])
Navidezni sij (V)	1,6[6]
Navidezni premer (V)	110' (arcmin.)[6]
Fizikalne značilnosti
Masa	Okoli 800 M☉
Polmer	43 sv. l.
Ocenjena starost	2 000 000
druge oznake oz. imena	Messier 45,[1] Seven Sisters,[1] Melotte 22[1]
Glej tudi: Odprta zvezdna kopica

Osnovni podatki

• Svetlost na površino: 1^m2/2°
• Rektascenzija: 3h 47m 24s
• Deklinacija: +24° 7′

Zvezde

V kopici je na območju, velikem malo več kakor kvadratno stopinjo, zbranih 7 najsvetlejših zvezd. To so η oz. Alkijona (2^m9), Atlas (3^m6), Elektra (3^m7), Maja (3^m9), Meropa (4^m2), Tajgeta (4^m3) in Plejona (5^m1). Svetlejši sta tudi Kelena (5^m4) in Steropa (5^m6). Vseh zvezd v Gostosevcih je približno 500.

Meglica

Meglica, ki se vidi v srednje velikih ljubiteljskih teleskopih, najbolje pa na fotografijah, ni meglica, iz katere so zvezde nastale, kot bi marsikdo sicer mislil, temveč plinski oblak, skozi katerega naključno potujejo. Torej kakor avto, ki zapelje v meglo in jo razsvetli z žarometi.

Zgodovina

Nebesni disk iz Nebre, na katerem so z zlatom ponazorjene zvezde, Luna in Sonce. Zgostitev zvezd nad Soncem in Luno naj bi bili Gostosevci

Zaradi svoje svetlosti so Gostosevci ena najzgodnejših znanih kopic. Imajo mesto že v starogrški mitologiji, kjer so bile Plejade sestre, ki so nosile ambrozijo in nektar na Olimp. V Svetem pismu so omenjene kar trikrat (Job 9:9 in 38:31 ter Amos 5:8).

Uporabljali so jih za preskušanje vida, saj povprečen opazovalec v temni noči vidi 6 ali 7 zvezd, ostrook pa več kot 10 ali celo 20 (v popolni temi). Tako so Gostosevci najstarejši test za vid.

Viri

• Kambič, Bojan (2007). Kambič, Bojan (ur.). Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10 x 50. Ljubljana: CAMBIO d.o.o. COBISS 234086400. ISBN 978-961-92148-0-0.

1. »SIMBAD Astronomical Database«. Results for M45. Pridobljeno 20. aprila 2007.
2. Van Leeuwen, F. (2009). »Parallaxes and proper motions for 20 open clusters as based on the new Hipparcos catalogue«. Astronomy and Astrophysics. 497: 209. Bibcode:2009A&A...497..209V. doi:10.1051/0004-6361/200811382.
3. Majaess, Daniel J.; Turner, David G.; Lane, David J.; Krajci, Tom (2011). »Deep Infrared ZAMS Fits to Benchmark Open Clusters Hosting delta Scuti Stars«. arXiv:1102.1705 [astro-ph.GA].
4. Percival, S.M.; Salaris, M.; Groenewegen, M.A.T. (2005). »The distance to the Pleiades. Main sequence fitting in the near infrared«. Astronomy and Astrophysics. 429 (3): 887. arXiv:astro-ph/0409362. Bibcode:2005A&A...429..887P. doi:10.1051/0004-6361:20041694.
5. Zwahlen, N.; North, P.; Debernardi, Y.; Eyer, L.; Galland, F.; Groenewegen, M.A.T.; Hummel, C.A. (2004). »A purely geometric distance to the binary star Atlas, a member of the Pleiades«. Astronomy and Astrophysics Letters. 425 (3): L45. arXiv:astro-ph/0408430. Bibcode:2004A&A...425L..45Z. doi:10.1051/0004-6361:200400062.
6. Messier 45

p • p • u • z  Messierov katalog

M1 M2 M3 M4 M5 M6 M7 M8 M9 M10 M11 M12 M13 M14 M15 M16 M17 M18 M19 M20 M21 M22 M23 M24 M25 M26 M27 M28 M29 M30 M31 M32 M33 M34 M35 M36 M37 M38 M39 M40 M41 M42 M43 M44 M45 M46 M47 M48 M49 M50 M51 M52 M53 M54 M55 M56 M57 M58 M59 M60 M61 M62 M63 M64 M65 M66 M67 M68 M69 M70 M71 M72 M73 M74 M75 M76 M77 M78 M79 M80 M81 M82 M83 M84 M85 M86 M87 M88 M89 M90 M91 M92 M93 M94 M95 M96 M97 M98 M99 M100 M101 M102 M103 M104 M105 M106 M107 M108 M109 M110      meglice      galaksije (seznam)      dvozvezdja (seznam)      zvezdne kopice      kopice z meglico      planetarne meglice (seznam)

Glej tudi: seznam Messierovih teles Drugi katalogi: Novi splošni katalog (NGC)

• Portal Astronomija