Loka pri Žusmu

Loka pri Žusmu je naselje v Občini Šentjur.

Za druge pomene glej Loka (razločitev).

Loka pri Žusmu
Loka pri Žusmu Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°9′34.31″N 15°30′50.53″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Savinjska
Tradicionalna pokrajina	Štajerska (pokrajina)
Občina	Šentjur
Površina
• Skupno	8,92 km2
Nadm. višina	246,9 m
Prebivalstvo  (2024)[1]
• Skupno	372
• Gostota	42 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	3223 Loka pri Žusmu
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Lega

Loka pri Žusmu je razloženo naselje z gručastim jedrom na Kozjanskem ob stičišču cest proti Šentjurju in Celju, ter Podčetrtku in Kozjem. Naselje leži v dolini ob sotočju Dolgega in Tinskega potoka. Naselje sestavlja osem zaselkov: Drnovce, Javoršica, Oslešica, Podvrh, Primožno, Rudnica, Zavrečnica in Žamerk, ki se razprostirajo na pobočjih Velike Košnice, Plešivca in Rudnice.

Zgodovina

V začetku 19. stoletja je tu Johann Friedrich postavil glažuto, pozneje spremenjeno v kopitarno. Tu je deloval tudi mlin. Zdaj je v kraju manjši kemični obrat celjskega Aera. V Loki pri Žusmu imajo trgovino, gostišče, pošto, gasilski dom, ter šolo z vrtcem in telovadnico.^[2]

Arheologija

Nad zaselkom Žamrek leži arheološko območje Tinje. Zajema več ledin z arheološkimi najdbami (V riži, Stari grad, Britof). Zaščitna izkopavanja in sondiranja izvedena 1980 in 1981 so odkrila sledove poznoantične utrjene naselbine velikosti okoli 200x300 m, ki zajema vrh griča z ruševinami srednjeveškega gradiča Salburga in velik del južnega pobočja. Na vzhodni pristopni strani je bila naselbina zavarovana z dvema jarkoma, na drugih straneh pa zavarovana z naravno strmino. Pri gradnji ceste je bilo odkritih sedem lesenih deloma poškodovanih stavb, ki so bile postavljene na ozkih terasah, vsekanih v strmo pobočje. Le domnevni kultni objekt v jugovzhodnem delu naselbine je bil zidan. Med poznoantičnimi najdbami je pomemben depo železnega orodja iz konca 6. stoletja. Nekateri značilni kosi keramike kažejo, da je bila postojanka poseljena tudi v slovanskem obdobju. Zunaj naselbine so odkrili sledove grobišč. Posebno pomembna sta dva sarkofaga, mlajši je okrašen s križem.^[3]

Sklici

1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
2. Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
3. Enciklopedija Slovenije. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Viri

• Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
• Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.