Lasa (prefekturno mesto)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Lasa (poenostavljeno kitajsko: 拉萨市; tradicionalno kitajsko: 拉薩市; pinjin: Lāsà Shì) je prefekturno mesto in ena izmed glavnih administrativnih enot Avtonomne regije Tibet v Ljudski republiki Kitajski. Zajema površino 29.274 kvadratnih kilometrov razgibanega in redko poseljenega terena. Njegovo glavno in največje mesto je Lasa z okoli 300.000 prebivalci, kar večinoma ustreza okrožju Čengguan, predmestja pa segajo v okrožje Doilungdečen in okrožje Dagdze. Združeno prefekturno mesto vsebuje dodatnih pet, večinoma podeželskih okrožij.
Ta članek govori o prefekturnem mestu in samem mestu. Za notranje urbano območje glej Lasa. Za druge uporabe glej Lasa (razločitev).
Lasa ལྷ་ས་གྲོང་ཁྱེར། · 拉萨市 | |
|---|---|
Prefekturno mesto | |
 Od zgoraj levo: streha templja Jokang; glavna vrata samostana Norbulingka; Palača Potala; Kolo Darme in molitvena kolesa (spodaj), Jokang; satelitska slika Lase | |
 | |
.png) Lokacija jurisdikcije prefekturnega mesta Lasa v Avtonomni regiji Tibet | |
| Koordinati (Prefekturalna vlada Lase): 29°39′12″N 91°10′19″E | |
| Država | Ljudska republika Kitajska |
| Avtonomna regija | Tibet |
| Upravljanje | |
| • Vrsta | Prefekturno mesto |
| • Telo | Občinski ljudski kongres v Lasi |
| • Sekretar KKP | Jan Džinhaj (pinjin: Yan Jinhai) |
| • Predsednik kongresa | Dava (pinjin: Dawa) |
| • Župan | Go Kok (Go Khok) |
| • Predsednik KLPPK-ja | Juan Šunvang (pinjin: Yuan Xunwang) |
| Površina | |
| • Prefekturno mesto | 29.274 km2 |
| • Urbano | 53 km2 |
| Nadm. višina | 4.200 m |
| Prebivalstvo (2015) | |
| • Prefekturno mesto | 902.500[1] |
| • Gostota | 30,8 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+8 (Kitajski standardni čas) |
| Omrežna skupina | 891 |
| Koda ISO 3166 | CN-XZ-01 |
| BDP (Nominalni)[2] | 2019 |
| - Skupaj | ¥61,8 milijard $8,9 milijard |
| - Na prebivalca | ¥86.750 $12.554 |
| - Rast |  5,5% |
| Predpone registrske tablice | 藏A |
| Spletna stran | Lasa.gov.cn |
| Lasa | |||||||||||||||
.svg) "Lasa" v poenostavljeni kitajščini (vrh), tradicionalni kitajščini (sredina), in tibetanski pisavi (dno) | |||||||||||||||
| Kitajsko ime | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poenostavljeno kitajsko | 拉萨 | ||||||||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 拉薩 | ||||||||||||||
| Hanju pinjin | Lāsà | ||||||||||||||
| Dobesedni pomen | (tibetansko) "Kraj bogov" | ||||||||||||||
| |||||||||||||||
| Poznano tudi kot | |||||||||||||||
| Poenostavljeno kitajsko | 逻些 | ||||||||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 邏些 | ||||||||||||||
| Hanju pinjin | Luóxiē | ||||||||||||||
| |||||||||||||||
| Tibetansko ime | |||||||||||||||
| Tibetansko | ལྷ་ས་ | ||||||||||||||
| |||||||||||||||
Meje mesta približno ustrezajo porečju reke Lasa, glavnega pritoka reke Jarlung Cangpo. Leži na terranu Lasa, zadnjem delu skorje, ki je nastal na evrazijski plošči, preden je indijska celina pred približno 50 milijoni let trčila v Azijo in potisnila Himalajo navzgor. Teren je visok, vsebuje zapleten vzorec prelomov in je tektonsko aktiven. Temperatura je poleti na splošno topla, pozimi pa se v sončnih dneh dvigne nad ledišče. Večina dežja pade poleti. Gorska območja in severna travišča se uporabljajo za pašo jakov, ovc in koz, medtem ko rečne doline podpirajo kmetijstvo s pridelki, kot so ječmen, pšenica in zelenjava. Divjih živali ni v izobilju, vključuje pa redkega snežnega leoparda in žerjava vrste Grus nigricollis. Rudarstvo je povzročilo nekatere okoljske težave.
Po popisu leta 2000 je bilo na območju skupaj 474.490 prebivalcev, od tega 387.124 etničnih Tibetancev. Prebivalstvo Kitajcev Han je bilo takrat koncentrirano predvsem v urbanih območjih. Prefekturno mesto prečkata dve glavni avtocesti in železnica Činghaj – Tibet, ki se konča v mestu Lasa. V prihodnosti bo železnica Sečuan – Tibet, ki je trenutno v gradnji, začela obratovati leta 2030.[3] Dva velika jeza na reki Lasa dobavljata hidroelektrično energijo, prav tako številni manjši jezovi in geotermalno polje Jangbadžajn. Prebivalstvo je dobro preskrbljeno z osnovnimi šolami in osnovnimi zdravstvenimi ustanovami, čeprav naprednejših objektov primanjkuje. Tibetanski budizem in samostansko življenje sta prevladujoča vidika lokalne kulture od 7. stoletja. Večina samostanov je bila uničena med kulturno revolucijo, vendar so bili od takrat številni obnovljeni in služijo kot turistične znamenitosti.
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
