Krivi Rog

Krivi Rog (ukrajinsko Кривий Ріг, latinizirano: Kryvyj Rig, rusko Кривой Рог, latinizirano: Krivoj Rog) je mesto v osrednji Ukrajini in po velikosti osmo največje mesto v državi, hkrati pa tudi največje ukrajinsko mesto, ki ni sedež lastne oblasti, upravno namreč spada pod Dnepropetrovsko oblast. Krivi Rog velja za najdaljše mesto v Evropi.^[1][2]

Krivi Rog Кривий Ріг
Zastava Grb
Krivi Rog Lega mesta v Ukrajini
Koordinati: 47°55′N 33°23′E
Država	Ukrajina
Oblast	Dnepropetrovska oblast
Rajon	Rajon Krivi Rog
Ustanovljen	1775
Status mesta	1919
Upravljanje
• Vrsta	mestni svet
Površina
• Mesto	431 km2
Nadm. višina	84 m
Prebivalstvo  (2020)
• Mesto	603.904
• Rang	8. (UA)
• Metropolitansko obm.	1.170.953
Časovni pas	UTC+2 (EET)
• Poletni	UTC+3 (EET)
Poštna številka	50000-50479
Omrežna skupina	+380 56(4)
Spletna stran	krmisto.gov.ua

Zgodovina

Odprti kop železove rude (1899)

»Krivi rog« iz imena mesta je heraldično izpričan tudi v mestnem grbu. Po legendi naj bi mesto ustanovil zaporoški kozak po imenu Rig. Prvo naselje je nastalo leta 1775, na sotočju rek Saksagan in Ingulec, okoli tamkajšnje vojaške utrdbe, hitro pa se je razvilo zaradi odkritja bogatih najdišč železove rude. Status mesta je Krivi Rog dobil po oktobrski revoluciji, leta 1919. Med rusko državljansko vojno je bilo mesto z okolico oporišče anarhističnega revolucionarja Nestorja Mahna.^[3]

Industrializacija

Gradnja novih plavžev železarne (1960)

Industrijska rast v mestu se je začela že leta 1880, v obdobju stalinove oblasti pa je bil leta 1934 zgrajen Krivorižstal (ukrajinsko Криворіжсталь), danes ArcelorMittal Kryvyi Rih (ukrajinsko АрселорМіттал Кривий Ріг)^[4], največji integrirani metalurški kompleks v Sovjetski zvezi, ki je še vedno največja železarna v Ukrajini.

Druga svetovna vojna in povojno obdobje

Med drugo svetovno vojno je bilo mesto pod nacistično okupacijo od 15. avgusta 1941 do 22. februarja 1944. Med umikom ga je deloma uničila Rdeča armada. Do zaključka povojne obnove so ljudje živeli v ruševinah. Pomanjkanje bivalnih objektov je privedlo do tega, da so sprva gradili zgolj začasne objekte in barake iz dostopnih ter cenenih materialov.

Ruska invazija 2022

Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bil Krivi Rog večkrat napaden. Mesto je kot eno izmed glavnih industrijskih središč Ukrajine predstavljal pomembno tarčo. Februarja v začetku invazije je ruska vojska s padalci neuspešno poskusila zavzeti opuščeno letališče na obrobju mesta.^[5][6] Po tem je proti mestu krenila kolona 300 vojaških vozil, ki je bila uspešno ustavljena.^[7] V marcu so bili ustavljeni še drugi poskusi napada.^[8] Mesto je pogosto tarča raketnih napadov, med drugim tudi s kasetnimi bombami.^[9][10]

Krivi Rog danes

Mesto se razteza na površini 130 km2 in se nahaja ob obsežnih najdiščih mineralnih rudnin. Nahaja se v stepi, s skromnimi reliefi in je obdano s polji sončnic in pšenice. Iz središča mesta proti vzhodu, se na območju ob majhnem jezeru nahajajo skladi ledeniških balvanov. Iz tega razloga to območje ni bilo nikoli poseljeno in obsega zelo redko naravno stepsko vegetacijo. Zaradi opuščenih rudnikov in odprtih kopov ter onesnaženja, ki ga povzročajo procesi raznosa mineralnih delcev, je prisotna vedno večja zaskrbljenost o posledicah degradacije okolja in negativnih vplivov na zdravje in življenje prebivalcev.

Mesto sestavljajo široke aleje, ki jih obdajajo pločniki ter drevoredi lip in kostanjev. Tramvajske proge potekajo po glavnih mestnih cestnih povezavah. Veliko prebivalcev živi v 5 do 9 nadstropnih stavbah, z velikimi notranjimi dvorišči, na katerih nasadi dreves dajejo vtis obsežnih parkov.

Znane osebnosti

• Volodimir Zelenski - današnji predsednik Ukrajine se je rodil in živel v Krivem Rogu
• Olena Zelenska - žena Volodimirja Zelenskega, prva dama

Sklici in opombe

1. »Kryvyi Rih - the Steel Heart of Ukraine«. Arnika (v angleščini). 9. september 2017. Arhivirano iz spletišča dne 15. novembra 2022. Pridobljeno 15. novembra 2022.
2. (ukrajinsko) »The official written response from The City Council Executive Committee to an information request regarding the geometric parameters of the city« (PDF). Доступ до правди (v ukrajinščini). Криворізька міська рада. 29. december 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. novembra 2019. Pridobljeno 6. novembra 2019.
3. Plokhy Sergii (2022). Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine. UMco. str. 311. COBISS 108555779. ISBN 978-961-7136-31-9.
4. »Our History. ArcelorMittal«. arcelormittal.com.ua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2015. Pridobljeno 20. novembra 2014.
5. Zelinsky, Misha (1. april 2022). »'No culture, no sports, only fighting': The steel town that forged Volodymyr Zelensky«. Australian Financial Review (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 3. aprila 2022. Pridobljeno 3. aprila 2022.
6. Redefyne (17. marec 2022). »Belgium can help peaceful Ukrainian citizens and refugees - EU Today«. eutoday.net (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2022. Pridobljeno 4. aprila 2022.
7. von Hackensberger, Alfred (9. april 2022). »A Visit To Zelensky's Hometown, As Russians May Be Set To Attack Again«. Die Welt/Wordcrunch (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 22. aprila 2022. Pridobljeno 11. aprila 2022.
8. »Military and Political Situation in Ukraine. Morning of March 15th, 2022«. Interfax-Ukraine (v angleščini). Pridobljeno 14. aprila 2024.
9. »Олександр Вілкул«. Arhivirano iz spletišča dne 25. avgusta 2022. Pridobljeno 25. avgusta 2022.
10. »May 29, 2022 Russia-Ukraine news«. CNN (v angleščini). 29. maj 2022. Pridobljeno 14. aprila 2024.

Viri

• Plokhy Sergii (2022). Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine. UMco. COBISS 108555779. ISBN 978-961-7136-31-9.

Zunanje povezave