From Wikipedia, the free encyclopedia
Kristijan VIII. je bil od leta 1839 do 1848 kralj Danske in kot Kristijan Friderik[3] leta 1814 kralj Norveške, * 18. september 1786, Palača Christiansborg, Kopenhagen, Danska, † 20. januar 1848, Palača Amalienborg, Kopenhagen, Danska.
| Kristijan VIII. | |||||
|---|---|---|---|---|---|
 Louis Aumont (1831): Kristijan Friderik | |||||
| Kralj Danske | |||||
| Vladanje | 3. december 1839 – 20. januar 1848 | ||||
| Kronanje | 28. junij 1840 kapela Frederiksborške palače | ||||
| Predhodnik | Friderik VI. | ||||
| Naslednik | Friderik VII. | ||||
| Kralj Norveške | |||||
| Vladanje | 17. maj – 10. oktober 1814 | ||||
| Predhodnik | Friderik VI. | ||||
| Naslednik | Karel II. | ||||
| Rojstvo | 18. september 1786[1][2][…] palača Christiansborg | ||||
| Smrt | 20. januar 1848[1][2][…] (61 let) grad Amalienborg | ||||
| Pokop | Roskildska stolnica | ||||
| Zakonec | vojvodinja Šarlota Friderika Mecklenburg-Schwerinska, Karolina Amalija Schleswig-Holstein-Sonderborg-Augustenburška | ||||
| Potomci | Friderik VII. | ||||
| |||||
| Rodbina | Oldenburžani | ||||
| Oče | Friderik, dedni danski knez | ||||
| Mati | Zofija Friderika Mecklenburg-Schwerinska | ||||
| Religija | luteranska | ||||
Rojen je bil v palači Christiansborg v Kopenhagnu kot najstarejši sin dednega kneza Friderika Danskega in Norveškega in vojvodinje Zofije Friderike Mecklenburg-Schwerinske. Stara starša po očetovi strani sta bila kralj Friderik V. Danski-Norveški in njegova druga žena, vojvodinja Julijana Marija Brunswick-Wolfenbüttelska.
Kristijanova mati je umrla leta 1794, ko je bil Kristijan star komaj osem let. Oče mu je umrl leta 1805, ko je imel devetnajst let. V otroštvu in mladosti je bil deležen temeljitega in obširnega izobraževanja in stikov z umetniki in znanstveniki na očetovem dvoru. Podedoval je talente svoje zelo nadarjene matere in zaradi ljubeznivosti in čednega videza postal v Kopenhagnu zelo priljubljena oseba.
21. junija 1806 se je v Ludwigslustu poročil s svojo sestrično, vojvodinjo Šarloto Frideriko Mecklenburg-Schwerinsko, hčerko Friderika Franca I., velikega vojvode Mecklenburg-Schwerina, in princese Luize Saxe-Gotha-Altenburške. Njun prvorojenec je Kristijan Friderik je 8. aprila 1807 umrl. Njun drugi sin je postal danski kralj Friderik VII. Zakon se je končal z ločitvijo leta 1810 po Friderikini obtožbi za prešuštvo.[4]
Drugič se je poročil 22. maja 1815 s princeso Karolino Amalijo Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburško, hčerko Luize Avguste Danske, edine sestre kralja Friderika VI. Zakon je ostal brez otrok. Zakonski par je živel dokaj odmaknjeno življenje v literarnih in znanstvenih krogih, dokler ni Kristijan nasledil danski prestol.[5]
Kristijan je imel deset zunajzakonskih otrok, za katere je dobro poskrbel. Domneva se, da so bili ti zunajzakonski otroci vključeni v pravljice Hansa Christiana Andersena, vendar je za to domnevo zelo malo dokazov.[6]
Maja 1813 je bil Kristijan kot dedič danskega in norveškega kraljestva poslan na Norveško kot stattholder, kraljev najvišji zastopnik na Norveškem. Njegova naloga je bila obuditi zvestobo Norvežanov Oldenburški dinastiji, ki jo je globoko zatreslo Friderikovo katastrofalno zavezništvo z Napoleonom I. Francoskim. Kristijan je storil vse, kar je lahko, da bi okrepil vezi med Norvežani in dansko vladarsko hišo. Čeprav je njegovim prizadevanjem nasprotovala tako imenovana švedska stranka, ki si je želela dinastično zvezo s Švedsko, se je potem, ko je Kielski sporazum prisilil Dansko, da se je odpovedala Norveški v korist Švedske, postavil na čelo norveške stranke neodvisnosti. Na skupščini norveškega visokega plemstva je bil 16. februarja 1814 izvoljen za regenta Norveške.[7]
Njegovo izvolitev je potrdila Norveška ustanovna skupščina (Riksforsamlingen) na zboru v Eidsvollu 10. aprila 1814. 17. maja je ustavo podpisal Kristijan kot enoglasno izvoljeni norveški kralj Kristijan Friderik. Kristijan je nato poskušal vzbuditi zanimanje velikih sil za Norveško, vendar mu to ni uspelo. Na zahtevo predstavnikov velikih sil, naj poskrbi za sklenitev zveze Norveške in Švedske skladno z zahtevami Kielskega sporazuma, je odgovoril, da kot ustavni kralj ne more ukreniti ničesar brez soglasja parlamenta (Storting), slednji pa ni mogel biti sklican, dokler so trajale sovražnosti s Švedsko.[8]
Kristijanovemu izmotavanju je sledil kratek švedski vojni pohod, v katerem je bila norveška vojska poražena. Kratki vojni so sledila Mosska konvencija 14. avgusta 1814. Na konvenciji so se ogovorili, da Kristijan Friderik prenese izvršilno oblast na Storting in nato odstopi in se vrne na Dansko. Storting je v zameno sprejel ustavne amandmaje, potrebne za sklenitev personalne unije s Švedsko. 4. novembra 1814 je bil za novega norveškega kralja izvoljen Karel XIII. Švedski.[9]
2. decembra 1839 je nasledil danski prestol kot Kristijan VIII. Liberalna stranka je od njega veliko pričakovala, vendar je bila kmalu razočarana, ker je nenehno zavračal vse liberalne projekte. Obljubil je samo administrativno reformo. Njegov odnos do naraščajočih nacionalnih nemirov v vojvodinah Schleswig in Holstein se je pogosto zdel obotavljiv in mlačen, kar je škodilo njegovemu položaju. Idejo, da je Schleswig prav za prav dansko ozemlje, je jasno podprl šele leta 1846.[10]
Kot kralj je nadaljeval svoje pokroviteljstvo nad astronomijo in z zlatimi medaljami nagradil odkritje kometov s teleskopom. Leta 1821 je finančno podprl Heinricha Christiana Schumacherja pri ustanavljanju časopisa Astronomische Nachrichten (Astronomske novice), enega prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije,[11] ki še vedno izhaja.[12]
Med njegovim vladanjem je Danska leta 1845 prodala Britaniji še zadnje ostanke Danske Indije (Tranquebar v južni Indiji in Serampore v Bengaliji).
Kristijanov edini v zakonu rojeni sin je postal danski kralj Friderik VII. Bil je trikrat poročen, vendar ni imel nobenega zakonitega potomca. Kristijan je želel preprečiti mogočo nasledstveno krizo in dosegel, da so za kronskega princa izbrali Kristijana IX., vojvodo Schleswiga, Holsteina in Lauenburga iz stranske veje Oldenburgov. Izbira je bila uradno uzakonjena z mednarodnim sporazumom, sklenjenim 31, julija 1853 v Londonu.
Kralj Kristijan je umrl leta 1848 v palači Amalienborg zaradi zastrupitve krvi. Pokopan je bil v Roskildski stolnici na otoku Zelandu (Sjælland). Nekaj zgodovinarjev in biografov je prepričanih, da bi Kristijan dal Danski svobodno ustavo, če bi živel dovolj dolgo. Njegove zadnje besede nej bi bile "Ni mi uspelo" (Jeg nåede det ikke).[13]
Belgija: Veliki kordon Leopoldovega reda (1845)[14]
Španija: Vitez Reda zlatega runa (1840).[15]| 8. Kristijan VI. Danski | ||||||||||||||||
| 4. Friderik V. Danski | ||||||||||||||||
| 9. Zofija Magdalena Brandenburg-Kulmbaška | ||||||||||||||||
| 2. Friderik, dedni knez Danske | ||||||||||||||||
| 10. Ferdinand Albert II., vojvoda Brunswick-Wolfenbüttelski | ||||||||||||||||
| 5. Julijana Marija Brunswick-Wolfenbüttelska | ||||||||||||||||
| 11. vojvodinja Antoinetta Brunswick-Wolfenbüttelska | ||||||||||||||||
| 1. Kristijan VIII. Danski | ||||||||||||||||
| 12. Kristijan Ludvik II., vojvoda Mecklenburg-Schwerinski | ||||||||||||||||
| 6. vojvoda Ludvik Mecklenburg-Schwerinski | ||||||||||||||||
| 13. vojvodinja Avgusta Karolina Mecklenburg-Streliška | ||||||||||||||||
| 3. vojvodinja Zofija Friderika Mecklenburg-Schwerinska | ||||||||||||||||
| 14. Franc Josias, vojvoda Saxe-Coburg-Saalfeldski | ||||||||||||||||
| 7. kneginja Šarlota Zofija Saxe-Coburg-Saalfeldska | ||||||||||||||||
| 15. kneginja Ana Zofija Schwarzburg-Rudolstadska | ||||||||||||||||
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
