Kozolec

Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu Italije in jugu Avstrije, saj tam živi slovenska manjšina.

Kozolec toplar v Motniku, Tuhinjska dolina

Najbolj znani so kozolci v Studorju, blizu Bohinjskega jezera. V bližini muzeja kozolcev pri Šentrupertu na Dolenjskem pa na svoji originalni lokaciji stoji tudi Simončičev toplar, ki ima edini med kozolci status kulturnega spomenika državnega pomena.^[1]

Vrste kozolcev

Poznamo več vrst kozolcev:

• enojni oz. stegnjeni kozolec
• pravi toplar
• toplar s hodnikom
• nizki toplar
• kozolec na kozla oz. psa oz. pero
• prislonjeni kozolec
• križno vezan kozolec

Fotografije

• 
  Zapuščen kozolec tik ob vasi Olševek
• 
  Dvojni kozolec
• 
  Kozolec v Zagradcu
• 
  Enojni kozolec
• 
  Toplar na Dobenem
• 
  Toplar v Rogatcu
• 
  Križno vezan kozolec v Slovenj Gradcu.

Glej tudi

• Ilijev kozolec

Sklici

1. »Bistrica pri Mokronogu - Simončičev toplar«. Register nepremične kulturne dediščine. Pridobljeno 11. junija 2013.

Viri

• Čop, Jaka; Cevc, Tone: Slovenski kozolec = Slovene Hay-rack, Žirovnica 1993, Agens (COBISS)
• Svetek, Edvard: Ohranimo kozolec!, Celje 2011, Celjska Mohorjeva družba (COBISS) ISBN 978 961 218 977 8

Zunanje povezave

• Več o kozolcih