Kijevsko zajezitveno jezero

Kijevsko zajezitveno jezero (ukrajinsko Київське водосховище, latinizirano: Kyjivs'ke bodoshovyšče), lokalno tudi Kijevsko morje, je veliko akumulacijsko jezero na reki Dneper severno od ukrajinskega glavnega mesta Kijev. Zajezitev je bila zgrajena v letih 1960–1964 kot najbolj gorvodna od šestih orjaških zajezitev na Dnepru za pridobivanje hidroenergije ob intenzivni industrializaciji takratne Ukrajinske sovjetske socialistične republike in dokončno napolnjena leta 1966. Jezero je podolgovate oblike, dolgo približno 110 km in povprečno 8,4 km široko, vsebuje 3,7 km² vode, od tega je približno tretjina uporabne prostornine.^[1][2] Poleg tega služi kot vir pitne vode za približno 4 milijone prebivalcev širšega območja Kijeva, za namakanje in kot vir industrijske vode.^[3] Jez s hidroelektrarno se nahaja pri kraju Višgorod na skrajnem jugu, 20 turbin ima skupno nazivno moč 440 MW.^[4]

Zračni posnetek jeza in okoliškega območja

Kijevsko zajezitveno jezero
Kijevsko zajezitveno jezero
Lega	severno od Kijeva, Kijevska oblast, Ukrajina
Vrsta	akumulacijsko jezero
Glavni dotoki	Dneper
Glavni odtoki	Dneper
Površina porečja	239.000 m²
Države porečja	Rusija, Belorusija, Ukrajina
Maks. dolžina	110 km
Maks. širina	12 km
Površina	922 km²
Maks. globina	8 m
Količina vode	3,7 km³
Gladina (n.m.)	99 m

Ob severnem robu se razprostirajo obširna močvirja ob meji z Belorusijo, tu se z zahoda izliva tudi reka Pripet, južne obale pa so priljubljena točka za letovanje prebivalcev Kijeva in spalno naselje. Že v času Kijevske Rusije so imeli na tem območju rezidence vladarji, v novejšem času pa je kraj Nova Petrivka ob jugozahodni obali, sicer kraj starodavnega Mežigirskega samostana, znan po razkošni rezidenci nekdanjega predsednika Viktorja Janukoviča. Višgorod se poleg tega uveljavlja kot industrijsko in transportno središče.^[5]

Uporaba kot vir pitne vode je problematična zaradi visoke vsebnosti humičnih snovi, ki mu dajejo značilno barvo.^[3] Okoljevarstveniki opozarjajo tudi na možnost obširnejše kontaminacije, po Černobilski nesreči se je namreč v sedimentih na dnu naložila večja količina radioaktivnih izotopov, predvsem cezija-137, ki se je izpiral iz izključitvenega območja in vezal na glinene delce. Ti depoziti bi se lahko ob večji povodnji sprostili z dna in onesnažili vire pitne vode, a naj po simulacijah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) koncentracija ne bi presegla mejnih vrednosti.^[6] Vendar pa radioaktivne snovi prehajajo v prehranjevalno verigo in preko rib končajo tudi v človeški prehrani. Zaradi biomagnifikacije so plenilske ribe bolj kontaminirane, v splošnem pa je kontaminacija celo večja od tiste v strugi reke Pripet pri Černobilu.^[7][8]

Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 so se pojavile tudi skrbi, da bi bil jez uničen v bojih, kar bi povzročilo katastrofalne poplave dolvodno, zaradi katerih bi se lahko porušili tudi jezovi ostalih akumulacijskih jezer na Dnepru. Po trditvah operaterja, državnega podjetja Ukrvodšljah, je ukrajinska zračna obramba med kijevsko ofenzivo sestrelila rusko raketo, ki je letela proti jezu.^[9]

Sklici

1. Khilchevskyi, Valentyn; Grebin, Vasyl; Dubniak, Sergiy; Zabokrytska, Myroslava; Bolbot, Hanna (2022). »Large and small reservoirs of Ukraine«. Journal of Water and Land Development. 52 (I–III): 101–107. doi:10.24425/jwld.2022.140379.
2. Hlobenko, Mikola; Kubijovič, Volodimir (2018). »Dnipro«. Internet Encyclopedia of Ukraine. Pridobljeno 30. aprila 2021.
3. Kryvoshein, Oleksandr; Kryvobok, Oleksii; Osadcha, Natalya (2.–6. oktober 2017). »Satellite monitoring of humic substances in Kyiv reservoir (Ukraine)«. Proceedings for the 2017 EUMETSAT Meteorological Satellite Conference. Rim: University of Arizona Press. str. 1139–1150. Pridobljeno 24. marca 2022.
4. »Kiev Hydroelectric Power Plant Ukraine«. Global Energy Observatory. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2016. Pridobljeno 24. marca 2022.
5. Cybriwsky, Roman A. (2018). »A Work of Nature and the Works of Men«. Along Ukraine's River: A Social and Environmental History of the Dnipro. Central European University Press. ISBN 9789633862056.
6. Radiological Conditions in the Dnieper River Basin. Mednarodna agencija za jedrsko energijo. 2006. ISBN 92–0–104905–6 .
7. »Radiation continues to 'muddy the waters' in the Sea of Kyiv Access to the comments«. EuroNews. 22. april 2016. Pridobljeno 24. marca 2022.
8. Hadderingh, R.H.; van Aerssen, G.H.F.M.; Ryabov, I.N.; Koulikov, A.O.; Belovac, N. (1997). »Contamination of fish with ¹³⁷Cs in Kiev reservoir and old river bed of Pripyat near Chernobyl«. Studies in Environmental Science. 68: 339–351. doi:10.1016/S0166-1116(09)70113-X.
9. »Українські ППО збили націлену в дамбу Київського водосховища ракету – "Укрводшлях"« [Ukrajinska zračna obramba je sestrelila raketo, usmerjeno proti jezu Kijevskega jezera – »Ukrvodshlyakh«]. Інтерфакс-Україна (v ukrajinščini). Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 24. marca 2022.