From Wikipedia, the free encyclopedia
Keraca Petrica (bolgarsko Кераца Петрица, Keraca Petrica) je bila bolgarska plemkinja (bojarka), sestra carja Mihaela III. Šišmana Asena in videnskega despota Belaurja.[1][2] Njen najstarejši sin Ivan Aleksander je po političnih prevratih v državi postal bolgarski car, * ni znano, † 14. stoletje.
Keraca je bila po stranski liniji potomka Ivana Asena II.[1] Oče je bil vidinski despot Šišman, mati pa neimenovana hčerka sebastokratorja Petra in Ane (Teodore).[3] Bila je tudi daljna sorodnica carja Teodorja Svetoslava in carja Jurija II. Terterja. Bila je katoličanka.[1][4]
Od sredine 13. stoletja je bilo ozemlje okoli Vidina zaradi šibke bolgarske oblasti skoraj neodvisno. V Vidinu so zaporedoma vladali Jakob Svetoslav (umrl 1276), Šišman (umrl med 1308 in 1313) in nato Mihael III. Šišman Asen. Šišman in njegov sin sta od sorodnika Teodorja Svetoslava dobila visok dvorni naslov despot. Ko je mladi car Jurij II. Terter leta 1323 umrl brez otrok, je bolgarsko plemstvo Keracinega brata Mihaela izvolilo za bolgarskega carja.[5]
Keraca Petrica se je neznano kdaj spreobrnila iz katolištva v pravoslavje in se kot Teofana umaknila v samostan. Spomin nanjo je počaščen v bolgarskem pravoslavnem Sinodiku:
Šišman I. | ||||||||||||||||
Кеraca Petrica | ||||||||||||||||
Peter, sebastokrator | ||||||||||||||||
hčerka neznanega imena | ||||||||||||||||
Ivan Asen I. | ||||||||||||||||
Ivan Asen II. | ||||||||||||||||
Helena | ||||||||||||||||
Ana-Teodora | ||||||||||||||||
Teodor Komnen | ||||||||||||||||
Irena Komnena | ||||||||||||||||
Marija Patralifena | ||||||||||||||||
Keraca Petrica je bila pred odhodom v samostan poročena z despotom Sracimirjem Kranskim. Z njim je imela pet otrok:
V nekaterih virih se omenja kot despotinja Keraca.[7] Omenja se tudi kot Kera Petrica.[8] V dopisih s papežem Benediktom XII. se imenuje Petrica.[8] Ime Keraca v bolgarski zgodovini ni znano.[8] Keraca ali Kiraca je pomanjševalnica grške besede kyr (gospod).[9]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.