Kazanski kremelj
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kazanski kremelj (rusko Казанский Кремль, Kazanskij Kreml', tatarsko Казан кирмәне, Kazan kirmәne) je največja ruska zgodovinska citadela. Zgrajen je bil na zahtevo carja Ivana Groznega na ruševinah nekdanjega gradu kazanskih kanov. Leta 2000 je bil razglašen za mesto svetovne dediščine.
| Kazanski kremelj | |
|---|---|
| Domače ime Казанский Кремль | |
 Kazanski kremelj | |
| Lega | Kazan, Rusija  Tatarstan |
| Koordinati | 55°47′50.791″N 49°6′26.064″E |
| Zgrajeno | 10.-16. stoletje[1] |
| Uradno ime: Zgodovinski in kulturni kompleks Kazanskega kremlja | |
| Tip | kulturni |
| Kriterij | ii, iii, iv |
| Razglasitev | 2000 (24. zasedanje) |
| evid. št. | 980 |
| Država | Rusija |
| Regija | Evropa in Severna Amerika |
V Kazanskem kremlju je veliko starih zgradb. Najstarejša je stolnica Marijinega oznanjenja (1554-1562), edina ruska cerkev iz 16. stoletja s šestimi nadstropji in petimi apsidami. Kot večina kazanskih zgradb iz tega obdobja je zgrajena iz svetlega lokalnega peščenjaka in ne iz opeke. Gradnjo kamnitega Kazanskega kremlja je car zaupal pskovskima arhitektoma Postniku Jakovlevu in Ivanu Širjajevu, imenovanemu Barma. Zvonik stolnice je imel na zahtevo Ivana Groznega pet nadstropij in bil podoben zvoniku Ivana Velikega v Moskvi. Sovjeti so ga leta 1930 podrli.
Najbolj opazna znamenitost Kazanskega kremlja je Sujumbikin stolp, zgrajen verjetno v obdobju Petra Velikega. Dobro znana legenda povezuje stolp s Sujumbike, zadnjo vladarico Kazanskega kanata.
Druga prepoznavna zgradba je (Spasski) Odrešenikov stolp na južnem robu kremlja, ki služi kot glavni vhod v kremelj. Stolp je dobil ime po bližnjem samostanu Spasski. K samostanskim zgradbam spadata cerkev sv. Nikolaja (1560. leta, štiri nadstropja) in stolnica Odrešenikove preobrazbe (1590. leta, šest nadstropij). Cerkvi sta bili v Stalinovem obdobju porušeni.
Zanimivi so tudi snežno beli tolpi in obzidje iz 16. in 17. stoletja, ki so bili kasneje obnovljeni. Nedavno sta bili ponovno zgrajeni mošeja Qol-Şärif in Guvernerjeva hiša, zgrajena po načrtih Konstantina Thona, ki je zdaj palača predsednika republike Tatarstan. Za palačo velja, da stoji na mestu nekdanje kanove palače. Med predsednikovo palačo in Sujumbikinim stolpom je palačna cerkev, zgrajena na temeljih srednjeveške mošeje.
Na severnem obzidju kremlja je še en vhodni stolp, tako imenovani Tajni stolp. Ime je dobil po tajnem vodnjaku v njem. Vhod je namenjen samo pešcem in vozilom na nujnih vožnjah.
Stolp samostana Odrešenikove preobrazbe
Tajni stolp
Stolp Spasskaja
Severno pročelje Topniškega dvora
Vzhodno obzidje Kazanskega kremlja
Guvernerjeva palača/Palača predsednika republike Tatarstan
Panorama Kazanskega kremlja
Grobnice kazanskih kanov
Kazanski kremelj leta 1839
Kazanski kremelj leta 1911
Cerkev Kazanskega kremlja
Samostan Odrešenikove preobrazbe iz 19. stoletja
Notranjost Kazanskega kremlja v zgodnjem 20. stoletju
Južno pročelje Topniškega dvora
Mošeja Kul-arif
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
