From Wikipedia, the free encyclopedia
Karel XVI. Gustav (polno ime Carl Gustaf Folke Hubertus), kralj Švedske, * 30. april 1946, Solna, Švedska.
Karel XVI. Gustav | |||||
---|---|---|---|---|---|
Kralj Švedske | |||||
Vladanje | 15. september 1973 – danes | ||||
Kronanje | 19. september 1973 | ||||
Predhodnik | Gustav VI. Adolf | ||||
Naslednica | Viktorija, švedska prestolonaslednica | ||||
Rojstvo | 30. april 1946[1][2][…] (78 let) palača Haga, Solna, Stockholm[d] | ||||
Zakonec | Silvija Sommerlath (1976–danes) | ||||
Potomci | Viktorija, švedska prestolonaslednica Princ Karel Filip Princesa Magdalena | ||||
| |||||
Rodbina | Bernadotte | ||||
Oče | Princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski | ||||
Mati | Princesa Sibila Saxe-Coburg-Gothska |
Švedska kraljevska družina |
---|
Kralj Karel XVI. Gustav
Širša kraljevska družina
|
Kralj Karel XVI. Gustav je edini sin princa Gustava VI. Adolfa in prapravnuk britanske kraljice Viktorije. Na prestol je prišel 15. septembra 1973 po smrti svojega dedka, kralja Gustava VI. Adolfa.
Princ Karel Gustav se je rodil 30. aprila 1946 ob 10:20[3] v palači Haga v Stockholmu. Bil je najmlajši izmed petih otrok in edini sin švedskega princa Gustava Adolfa in princese Sibylle. Nadškof Uppsale, Erling Eidem, ga je krstil 7. junija 1946 v Kraljevi kapeli.
Krščen je bil v krstilniku Karla XI., ki je stal na preprogi Gustava III., in ležal je v zibelki Karla XI. s krono Oskarja II..[4] Njegovi botri so bili prestolonaslednik in prestolonaslednica Danske (njegova stric in teta po očetovi strani), prestolonaslednik Norveške, princesa Julijana Nizozemska, kralj Švedske (njegov pradedek po očetovi strani), dedni knez Saške-Coburga in Gothe (njegov stric po materni strani), prestolonaslednik in prestolonaslednica Švedske (njegov dedek po očetovi in njegova druga žena), grof Folke Bernadotte in grofica Maria Bernadotte af Wisborg.[5]
Princ Karel Gustav je tudi dobil naziv vojvoda Jämtlandski. Njegov oče, princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski, je umrl 26. januarja 1947 v letalski nesreči na københavnskem letališču. Z očetovo smrtjo je postal kot devetmesečni princ drugi v vrsti na prestol za svojim dedkom prestolonaslednikom Gustavom Adolfom. Ko je njegov pradedek Gustav V. umrl leta 1950, je štiriletni princ postal prestolonaslednik Švedske.
Po končani srednji šoli se je Karel Gustav dve leti in pol izobraževal v kraljevski švedski vojski, kraljevski švedski mornarici in kraljevskih švedskih zračnih silah. Leta 1968 je postal častnik kot policist v vseh treh službah, nato pa je na koncu postal poveljnik (v vojski in zračnih silam) in poročnik (v mornarici), preden se je povzpel na prestol. Prav tako je dokončal akademski študij zgodovine, sociologije, politologije, davčnega prava in ekonomije na Univerzi v Upsali in na Univerzi v Stockholmu.
Za pripravo na svojo funkcijo vodje države je prestolonaslednik Karel Gustav sledil širokemu študijskemu programu o sodnem sistemu, družbenih organizacijah in institucijah, sindikatih in združenjih delodajalcev. Poleg tega je podrobno preučil posle parlamenta, vlade in ministrstva za zunanje zadeve. Prestolonaslednik je preživel čas tudi na švedski misiji pri Združenih narodih in Švedski agenciji za mednarodno razvojno sodelovanje, delal v banki v Londonu, na švedskem veleposlaništvu v Londonu, pri Švedski trgovinski zbornici v Franciji in v Tovarnipki družbi Alfa Laval v Franciji.
Karel XVI. Gustav je 15. septembra 1973 postal švedski kralj po smrti svojega dedka kralja Gustava VI. Adolfa. Na izrednem zasedanju kabineta 15. septembra je podal zahtevano kraljevo obljubo (švedski: Konungaförsäkran). Nato se je v Državni dvorani v Kraljevski palači pojavil pred parlamentom, diplomatskim zborom, sodiščem itd., kjer je imel govor. Tako sestanek kabineta in slovesnost v Državni dvorani so bili predvajani v živo na televiziji. Na sestanku vlade je kralj izjavil, da bo njegovo ime Karel XVI. Gustav in da bo njegov naziv kralj Švedske. Sprejel je "Za Švedsko - s časom" ("För Sverige - i tiden")[6][7] za svoj osebni moto.[8] Kronan je bil tri dni kasneje v Kraljevi palači v Stockholmu.
Ko se je Karel Gustav povzpel na prestol, so bili že vzpostavljeni načrti, ki so nadomestili instrument vlade iz leta 1809, ki je kralju dal de jure politično oblast v vladi. Čeprav je bil kralj na papirju skoraj avtokrat, se je parlamentarna avtoriteta močno povečevala v zgodnjem 20. stoletju. Leta 1914 je Gustav V. imel govor, kar je bil pogoj, za kar je znano kot Dvoriščna kriza, za obtožbe po vmešavanju v politiko. Z načelom parlamentarne demokracije, formalno ustanovljene leta 1917, se je dejansko neposredno vključevanje kralja v vlado zmanjšalo in pooblastila, ki so mu bila dodeljena, so vse bolj izvajali ministri v njegovem imenu.
Leta 1972 je kralj na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu spoznal Silvio Sommerlath. Poročila sta se 19. junija 1976 v Stockholmski katedrali. V zakonu so se jima rodili trije otroci:
Princ Karel Filip se je rodil kot švedski prestolonaslednik, vendar je ta naslov 1. januarja 1980 izgubil zaradi spremembe zakona o nasledstvu švedskega prestola. Nova prestolonaslednica je postala njegova starejša sestra, princesa Victoria. Kralj Karel XVI. Gustav s tem zakonom ni bil zadovoljen, saj je želel, da bi ga na prestolu nasledil njegov sin[9].
16. Oskar II. Švedski | ||||||||||||||||
8. Gustav V. Švedski | ||||||||||||||||
17. Princesa Sofija Nassauska | ||||||||||||||||
4. Gustav VI. Adolf Švedski | ||||||||||||||||
18. Friderik I. Badenski | ||||||||||||||||
9. Princesa Viktorija Badenska | ||||||||||||||||
19. Princesa Ludovika Pruska | ||||||||||||||||
2. Princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski | ||||||||||||||||
20. Albert, britanski princ (24) | ||||||||||||||||
10. Princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski | ||||||||||||||||
21. Viktorija Britanska (=25) | ||||||||||||||||
5. Princesa Margareta Connachtska | ||||||||||||||||
22. Princ Friderik Karel Pruski | ||||||||||||||||
11. Princesa Ludovika Margareta Pruska | ||||||||||||||||
23. Princesa Marija Ana Anhaltska-Dessauska | ||||||||||||||||
1. Karel XVI. Gustaf Švedski | ||||||||||||||||
24. Albert, britanski princ (= 20) | ||||||||||||||||
12. Princ Leopold, vojvoda Albanyski | ||||||||||||||||
25. Viktorija Britanska (= 21) | ||||||||||||||||
6. Karel Edvard Saško-Coburško-Gothski | ||||||||||||||||
26. Jurij Viktor, princ Waldeški in Pyrmontski | ||||||||||||||||
13. Princesa Helena Waldeška in Pyrmontska | ||||||||||||||||
27. Princesa Helena Nassavska | ||||||||||||||||
3. Princesa Sibylla Saško-Coburška-Gothska | ||||||||||||||||
28. Friderik, vojvoda Schleswiški-Holsteinski-Sonderburški-Glücksburški | ||||||||||||||||
14. Friderik Ferdinand, vojvoda Schleswiški-Holsteinski-Sonderburški-Glücksburški | ||||||||||||||||
29. Princesa Adelheid Schaumburg-Lippska | ||||||||||||||||
7. Princesa Viktorija Adelajda Schleswiška-Holsteinski-Sonderburška-Glücksburška | ||||||||||||||||
30. Friderik VIII., vojvoda Schleswig-Holsteinski | ||||||||||||||||
15. Princesa Karolina Matilda Schleswiško-Holsteinsko-Sonderburško-Augustenburška | ||||||||||||||||
31. Princesa Adelheid Hohenlohe-Langenburška | ||||||||||||||||
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.