Karantena

Karantena je začasna prisilna osamitev živega bitja ali predmeta, zaradi suma okuženosti, z namenom preprečitve širjenja nekega nevarnega pojava.

Najpogosteje se ukrep nanaša na osamitev ljudi zaradi preprečitev širjenja nalezljive bolezni, uporablja pa se tudi v drugih tovrstnih situacijah.

Izvor in zgodovina

Poimenovanje izvira iz italijanske besede quarantina (izpeljanka besede quaranta - 40), kar se nanaša na prakso v Beneški v času kuge, ko so morale ladje čakati pred obalo 40 dni, preden so lahko vplule v pristanišče, v Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v zato zgrajenih izolirnicah, ki so bile izven mesta in tudi na posameznih otokih. Podobne ukrepe so sicer poznali že pred tisočletji in izolacijo gobavcev opisuje že Stara zaveza.^[1] Čas karantene je namenjen temu, da se brez tveganja ugotovi, ali izolirani predstavlja potencialno nevarnost okolici. Za primer, če pri človeku obstaja sum na nalezljivo bolezen, je v karanteni toliko časa, kolikor je navadno potrebno da se razvijejo simptomi (pri kugi je bilo to 40 dni).

Mednarodna pomorska signalna zastava za črko »L«. Razobešena v pristanišču pomeni, da je ladja v karanteni

Medicinska in mikološka praksa

Predpisi o karanteni zaradi preprečevanja prenosa nalezljivih bolezni so bile prvič obširneje usklajene na mednarodni ravni na prelomu 20. stoletja, z več mednarodnimi sanitarnimi konvencijami zahodnih držav, ki so se osredotočale predvsem na nadzor bolezni, povezanih z Azijo in Srednjim vzhodom, kot so (kolera, kuga in rumena mrzlica). V mednarodnem pravu jih je poenotila ustanovna listina Svetovne zdravstvene organizacije po drugi svetovni vojni.^[2]

Karantena kot postopek se ne uporablja samo na preprečevanje prenosa človeških bolezni med populacijami, temveč med drugim tudi za preprečevanje vnosa rastlinskih patogenov na ozemlje države preko trgovskih poti.^[3]

Glej tudi

• lazaret
• Izolirnica

Sklici in opombe

1. Sehdev, Paul S. (2002). »The Origin of Quarantine«. Clinical Infectious Diseases. Zv. 35, št. 9. str. 1071–1072. doi:10.1086/344062.
2. Fidler, David P. (2005). "From International Sanitary Conventions to Global Health Security: The New International Health Regulations". Faculty Publications. Paper 397 (Maurer School of Law: Indiana University). http://www.repository.law.indiana.edu/facpub/397.
3. Ebbels, D.L. (2003). Principles of plant health and quarantine. CABI. ISBN 0851996809.