Kanton Ticino

Republika in kanton Ticino, manj uradno kanton Ticino ali le Ticino (nemško, francosko in retoromansko Tessin), je eden izmed 26 kantonov Švicarske konfederacije. Sedež kantona je Bellinzona, največje mesto pa Lugano.

Republika in kanton Ticino Repubblica e Cantone Ticino
Kanton Švice
Grb kantona Republika in kanton Ticino Položaj kantona Republika in kanton Ticino v Švici
Glavno mesto	Bellinzona
Največje mesto	Lugano
Površina	2812,15 km² (5. od 26)
Prebivalstvo (31. dec. 2022)
• Skupno	354.023 (9. od 26)
• Gostota	126/km²
Priključitev	1803
Okrajšava	TI
Jeziki	italijanščina
Najvišji vrh	3402 m: Rheinwaldhorn/Adula
Najnižja točka	193 m: jezero Maggiore
Izvršnost	Consiglio di Stato (5)
Zakonodaja	Gran Consiglio (90)
Občine	106 občin
Okraji	8 okrajev

Imenuje se po svoji osrednji reki Ticino in je najjužnejši izmed švicarskih kantonov. Je edini kanton, ki leži skoraj v celoti južno od Alp in je z gorami odrezan od Švicarske planote. Zaradi svojega položaja ima toplejše podnebje od večine Švice, s preostankom države pa ga povezuje pomembna infrastruktura, med drugim Gotthardska železnica in bazni predor Gotthard.

Zavzema večino italijansko govorečega območja Švice in je poleg trojezičnega Graubündna eden od dveh kantonov, kjer je italijanščina uradni jezik. Na severozahodu prek Gottharda in sosednjih gorovij meji na kanton Valais, na severu na kanton Uri in na severovzhodu na kanton Graubünden. Na jugu in zahodu meji na Italijo, obkroža pa tudi majhno italijansko enklavo Campione d'Italia ob Luganskem jezeru.

Ozemlje današnjega kantona so v 15. stoletju italijanskim mestnih državam odvzele razne švicarske sile v čezalpskih pohodih stare Švicarske konfederacije. V Helvetski republiki, ustanovljeni 1798, je bilo razdeljeno med novoustanovljena »kantona« Bellinzona in Lugano; ta sta se po zakonu o mediaciji leta 1803 združila v današnji kanton. Do leta 1878 so se trije največji kraji Bellinzona, Lugano in Locarno izmenjevali kot glavna mesta, od 1878 pa je edino glavno mesto Bellinzona.

Upravna delitev

Okraji in občine kantona Ticino

Kanton je razdeljen na osem okrajev (distretti), ki se nadalje delijo na 106 občin:^[1]

• okraj Bellinzona
  • občine Arbedo-Castione, Lumino, Bellinzona, Cadenazzo, Isone, Sant’Antonino
• okraj Blenio
  • občine Acquarossa, Serravalle, Blenio
• okraj Leventina
  • občine Airolo, Bedretto, Faido, Bodio, Giornico, Personico, Pollegio, Dalpe, Prato, Quinto
• okraj Locarno
  • občine Gambarogno, Ascona, Brissago, Losone, Ronco sopra Ascona, Locarno, Muralto, Orselina, Centovalli, Terre di Pedemonte, Brione sopra Minusio, Cugnasco-Gerra, Gordola, Lavertezzo, Mergoscia, Minusio, Tenero-Contra, Onsernone, Verzasca
• okraj Lugano
  • občine Agno, Bioggio, Cademario, Muzzano, Vernate, Alto Malcantone, Aranno, Miglieglia, Novaggio, Capriasca, Origlio, Ponte Capriasca, Arogno, Bissone, Brusino Arsizio, Val Mara, Lugano, Caslano, Curio, Magliaso, Neggio, Pura, Collina d’Oro, Grancia, Melide, Morcote, Paradiso, Vico Morcote, Astano, Bedigliora, Tresa, Bedano, Gravesano, Manno, Mezzovico-Vira, Monteceneri, Torricella-Taverne, Cadempino, Canobbio, Comano, Cureglia, Lamone, Massagno, Porza, Savosa, Sorengo, Vezia
• okraj Mendrisio
  • občine Balerna, Castel San Pietro, Chiasso, Morbio Inferiore, Breggia, Vacallo, Coldrerio, Mendrisio, Riva San Vitale, Novazzano, Stabio
• okraj Riviera
  • občini Biasca, Riviera
• okraj Vallemaggia
  • občine Lavizzara, Avegno Gordevio, Maggia, Bosco/Gurin, Campo, Cerentino, Cevio, Linescio

Sklici

1. »Répertoire officiel des communes de Suisse«. Zvezni urad za statistiko. Pridobljeno 23. junija 2024.

Zunanje povezave

• Uradno spletno mesto kantona
• Predstavitev kantona na spletnem mestu Zveznega statističnega urada