Josip Apih

Josip Apih, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1853, Zapuže pri Radovljici, † 19. januar 1911, Celovec

Josip Apih
Rojstvo	16. marec 1853({{padleft:1853|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) Zapuže
Smrt	19. januar 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (57 let) Celovec
Državljanstvo	Avstro-Ogrska  Avstrijsko cesarstvo
Poklic	zgodovinar, učitelj

Življenje in delo

Rodil se je očetu Antonu in materi Mariji (roj. Mencinger). Zgodovino in geografijo je s pomočjo Knafljeve štipendije študiral na dunajski Filozofski fakulteti. Po odsluženem enoletnem vojaškem roku je opravil še izpite iz nemščine in slovenščine za poučevanje v nižjih razredih gimnazije. Služboval je v Novem Jičínu na Moravskem (1877-1892) in na učiteljišču v Celovcu (1892-1907). Napisal je več zgodovinskih razprav in knjig v katerih je obravnaval pretežno 18. in 19. stol. Njegovo najpomembnejše delo pa je Slovenci in leto 1848 (izšlo, 1888). Zgodovinske članke je objavljal v raznih listih, med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu.^[1]

Viri

1. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave

• Holz Eva. »Apih Josip«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.