Janusove kinaze (JAK) so družina znotrajceličnih nereceptorskih tirozin kinaz, ki se vežejo na transmembranske citokinske receptorje ter fosforilirajo STAT v signalni poti JAK-STAT.[1]

Poimenovanje

Ob odkritju so jih poimenovali just another kinases (pač še ene kinaze), uradno ime pa so dobile po rimskem bogu Janusu, za katerega sta značilni dve glavi in dva obraza.[2] Janusova kinaza ima namreč dve zelo podobni domeni; ena domena katalizira fosforilacijo, druga pa je regulatorna.[1]

Predstavniki

Poznamo 4 vrste janusovih kinaz:[2][3]

  • JAK1
  • JAK2
  • JAK3
  • tirozin kinaza 2 (Tyk2)

JAK1 in JAK2 se izražata v številnih tkivih, JAK3 in Tyk2 pa zlasti v hematopoetskih celicah.[2]

Vloga

Thumb
Signalno pot JAK-STAT sestavljajo tri glavne sestavine: (1) receptor (zeleno), ki prebada celično membrano, (2) janusova kinaza (JAK) (rumeno), ki je vezana na receptor, in (3) STAT (prenašalci signalov in aktivatorji transkripcije) (modro), ki prenašajo signal v celično jedro in vplivajo na DNK. Rdeče pike označujejo fosfatne skupine; po vezavi citokina na receptor se JAK fosforilira, kar privlači beljakovine STAT, ki se prav tako fosforilirajo in med sabo tvorijo dimere (pare). Dimeri se premaknejo v celično jedro, se vežejo na DNK in vplivajo na gensko prepisovanje.

Janusove kinaze so pomemben člen tako imenovane signalni poti JAK-STAT.[1][2] Janusova kinaza se aktivira po vezavi molekule citokina na njen receptor. Pride do fosforilacije receptorja, kar omogoči vezavo signalnih molekul, natančneje citoplazemskih beljakovin STAT (signal transducers and activators of transcription – prenašalci signalov in aktivatorji transkripcije) na receptor.[3] Aktivirane beljakovine STAT disociirajo z receptorja, tvorijo dimere ter potujejo v celično jedro, kjer uravnavajo prepisovanje določenih genov.

Signalno pot JAK/STAT uporabljajo na primer številni citokini (IL-2, IL-4, IL-7, IL-9, IL-15 in IL-21), kolonije spodbujajoči dejavnik, prolaktin, rastni hormon ...[3]

Klinični pomen

Motnje v signalni poti JAK/STAT lahko povzročijo disregulacijo celične rasti, ki lahko vodi v nastanek raka, oziroma vplivajo na delovanje imunskega sistema.[4] Vpletajo se v mehanizem avtoimunih bolezni (na primer luskavice, revmatoidnega artritisa, prave policitemije, esencialne trombocitemije, ulceroznega kolitisa, vitiliga ...) in zato razvijajo zaviralce JAK za njihovo zdravljenje.[5][6]

Sklici

Wikiwand in your browser!

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.

Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.