Izolacija

Izolacija ali z latinsko besedo (isolare-osamiti) je ločitev od drugih teles. Izolacija je sredstvo za preprečevanje prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka in izolacija bolnika z nalezljivo boleznijo. Izoliran = osamljen, ločen.

• Hidroizolacija je izolacija, ki ščiti pred vdorom vode (H₂O) in vlage v notranjost materialov in prostorov. Uporabimo jo za zaščito betonskih, jeklenih in lesenih konstrukcij z različnimi materiali kot so smola, silikonske mase, pločevinasti trakovi iz bakra, aluminija, pocinkane in svinčene pločevine.
• Termoizolacija ščiti materiale pred izgubo toplote. Uporabljajo se materiali, ki slabo prevajajo toploto. Za te vrste izolacije se uporablja stiropor, izdelki iz mineralne in steklene volne, ekspandirane plute ter lesnih vlaken.
• Zvočna izolacila preprečuje prenos zvoka po zraku z gostimi materiali z malo porami.
• Izolacija pred električno napetostjo je namestitev izolatorjev okrog električnih vodnikov, da bi se preprečil stik z drugimi vodniki ali osebami. Debelina plasti je odvisna od napetosti na vodniku.
• Izolacija ljudi, osamitev ali karantena ločuje nalezljive bolnike od drugih. Pri popolni izolaciji bolnišnično osebje nosi oblačila, ki se pozneje zažgejo. Vse kar pride v stik z bolnikom mora biti sterilizirano. Pri delni izolaciji zrak priteka v sobo preko filtriranih zračnih kanalov. Obiski pri tovrstni izolaciji so omejeni in obiskovalci nosijo posebna zaščitna oblačila.