Izobutan

Izobutan (i-butan), znan tudi kot metilpropan, je kemična spojina s formulo C₄H₁₀, izomer butana. To je najenostavnejši alkan s terciarnim ogljikom. Zaskrbljenost nad tanjšanjem ozonskega plašča zaradi freonov je vodila k povečani uporabi izobutana kot plina za hladilne sisteme, zlasti v domačih hladilnikih in zamrzovalnikih ter za potisni plin v sprejih. Če se uporablja kot hladilno ali potisno sredstvo, je izobutan znan tudi kot R-600a. Nekateri prenosni hladilniki uporabljajo mešanico izobutana in propana, običajno v razmerju 80:20. Izobutan se uporablja tudi kot surovina v kemični industriji, na primer v sintezi izooktana.^[2]

Izobutan

Ball and stick model of isobutane Spacefill model of isobutane
Imena
IUPAC ime 2-Methylpropane[1]
Identifikatorji
Številka CAS	75-28-5
3D model (JSmol)	Interaktivna slika
Beilstein	1730720
ChEBI	CHEBI:30363
ChemSpider	6120
ECHA InfoCard	100.000.780
EC število	200-857-2
Število E	E943b (glazing agents, ...)
Gmelin	1301
KEGG	D04623
PubChem CID	6360
RTECS število	TZ4300000
UNII	BXR49TP611
UN število	1969
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID1026401
InChI InChI=1S/C4H10/c1-4(2)3/h4H,1-3H3 Key: NNPPMTNAJDCUHE-UHFFFAOYSA-N
SMILES CC(C)C
Lastnosti
Kemijska formula	C4H10
Molska masa	58,12 g·mol−1
Videz	Colorless gas
Vonj	Odorless
Gostota	2.51 mg mL−1 (at 15 °C, 100 kPa)
Parni tlak	204.8 kPa (at 21 °C)
kH	8.6 nmol Pa−1 kg−1
Termokemija
Specifična toplota, C	96.65 J K−1 mol−1
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298)	−134.8–−133.6 kJ mol−1
Std sežigna entalpija (ΔcH⦵298)	−2.86959–−2.86841 MJ mol−1
Nevarnosti
GHS piktogrami
Opozorilna beseda	Pozor
GHS stavki za nevarnost	H220
GHS stavki za previdnost	P210
NFPA 704 (diamant ognja)	4 1 0
Plamenišče	-83 °C
Meje eksplozivnosti	1.4–8.3%
Sorodne snovi
Sorodno alkane	Isopentane
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Njegova številka je ZN UN 1969. Izobutan je R skupina za aminokislino levcinom.

Nomenklatura

Izobutan je ime, ki ga je Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) v svojih 1993 Priporočila za nomenklaturo iz organske kemije.^[3] Ker je najdaljša neprekinjena veriga v izobutan dolga le tri atome ogljika, sistematično ime je 2-metilpropan. Število (2 -) ni potrebna, ker je mogoča le v metilpropanu.

• Izomera butana
• 
  n-butan
• 
  Izobutan (metilpropan)

Uporaba

Izobutan se uporablja kot hladilno sredstvo.^[4] Uporaba v hladilnikih se je začela leta 1993, ko je Greenpeace predstavil projekt Greenfreeze v sodelovanju z nemškim podjetjem Foron.^[5] Mešanice s čistim, suhim »izobutanom« (R-600a) imajo zanemarljiv vpliv na tanjšanje ozonskega plašča in zelo nizek potencial za globalno segrevanje (3,3-kratna vrednost ogljikovega dioksida) in lahko služijo kot funkcionalen nadomestek R-12, R-22, R-134a in drugih klorofluoroogljkovodikov ali fluorirani ogljikovodikov kot posrednikov v konvencionalni nepremični opremi za hlajenje in klimatizacijo.

V Chevron Phillips uporabljajo postopek za izdelavo polietilena velike gostote (HDPE), kjer se izobutan uporablja kot razredčilo.^[6]

Izobutan se uporablja tudi za ustvarjanje pritiska v pločevinkah.

Uporaba kot hladilno sredstvo

Izobutan je eksploziven. Uporaba izobutana kot hladilno sredstvo v domačih hladilnikih je potencialno nevarno. O več eksplozijah hladilnika so poročali v Združenem kraljestvu; sumijo, da jih je povzročilo uhajanje izobutana v hladilniku, ki ga je vnela iskra na električni napeljavi.^{[7][8][9][10][11][12][13][14]}

Sklici in opombe

1. »ISOBUTANE - Compound Summary«. PubChem Compound. USA: National Center for Biotechnology Information. 16. september 2004. Identification and Related Records. Pridobljeno 5. marca 2012.
2. »Patent Watch, July 31, 2006«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2007. Pridobljeno 13. maja 2013.
3. Panico, R.; Powell, W.H., ur. (1994). A Guide to IUPAC Nomenclature of Organic Compounds 1993. Oxford: Blackwell Science. ISBN 0-632-03488-2. http://www.acdlabs.com/iupac/nomenclature/93/r93_679.htm
4. »European Commission on retrofit refrigerants for stationary applications« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 19. julija 2008. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
5. Stafford, Edwin R.; Hartman, Cathy L. (2001). »Greenpeaces Greenfreeze Campaign Hurdling : Competitive Forces in the Diffusion of Environmental Technology Innovation«. V Green, Ken; Groenewegen, Peter; Hofman, Peter S. (ur.). Ahead of the Curve : Cases of Innovation in Environmental Management. Springer Science+Business Media. str. 107–132. ISBN 9780792368045.
6. Whiteley, Kenneth S. »Polyethylene«. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a21_487.pub2.
7. Bingham, John (1. september 2009). »Exploding fridges: ozone friendly gas theory for mystery blasts«. The Daily Telegraph. London. Pridobljeno 5. maja 2010.
8. »U.S. EPA hydrocarbon-refrigerants FAQ«. Epa.gov. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
9. »MACS bulletin: hydrocarbon refrigerant usage in vehicles« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. januarja 2011. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
10. »Society of Automotive Engineers hydrocarbon refrigerant bulletin«. Sae.org. 27. april 2005. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
11. »Saskatchewan Labour bulletin on hydrocarbon refrigerants in vehicles«. Labour.gov.sk.ca. 29. junij 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2009. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
12. »Queensland (Australia) government warning on hydrocarbon refrigerants« (PDF). Energy.qld.gov.au. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 17. decembra 2008. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
13. »New South Wales (Australia) Parliamentary record, 16 October 1997«. Parliament.nsw.gov.au. 16. oktober 1997. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2009. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
14. »New South Wales (Australia) Parliamentary record, 29 June 2000«. Parliament.nsw.gov.au. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2005. Pridobljeno 29. oktobra 2010.

Zunanje povezave

• International Chemical Safety Card 0901
• NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards