Hidrija (posoda)

Hidrija (grško ὑδρία, hydria) je vrsta posode za prenašanje vode v keramiki in kovini antične Grčije. Ima tri ročaje. Dva horizontalna ročaja na obeh straneh trupa so uporabljali za dviganje in prenašanje posode. Tretji ročaj, navpičen, ki je v središču drugih dveh ročajev, so uporabljali za nalivanje. Če tretji ročaj manjka, se posoda imenuje kalpis. Našli so jo v rdečefiguralni in črnofiguralni tehniki. Pogosto so upodobljeni prizori iz grške mitologije, ki kažejo moralne in socialne obveznosti.

Rdečefiguralna hidrija, okoli 360–350 pr. n. št., iz Pestuma; navpični ročaj, ki se je uporabljal za polivanje, je na nasprotni strani (Oddelek grških, etruščanskih in rimskih antičnih umetnin, Louvre)

Hidrije so uporabljali tudi za shranjevanje pepela v grobovih in zbiranje glasovnic na volitvah. ^[1]

V 5. stoletju pr. n. št. so grški obrtniki ustvarjali tudi hidrije iz brona. Nekatere so bile bogato okrašene s podrobnimi figurami. Eno iz 6. stoletja hranijo v Zgodovinskem muzeju v Bernu. ^[2] Take posode so znane tudi iz minojskega obdobja.

Regina vasorum ('Kraljica vaz') je znana hidrija iz poznega 4. stoletja pred našim štetjem, ki jo hranijo v Ermitažu. Najdena je bila v Italiji.

Sklici

1. "Hydria" Arhivirano 2015-09-23 na Wayback Machine., Classical Art Research Centre, Oxford, Beazley Archive
2. Barry Cunliffe, The Ancient Celts (Penguin, 1999), fig. 36 on p. 53.

Zunanje povezave

• Galleries of Greek hydriai (German)
• Color photo of the Regina Vasorum at the website of the Hermitage Museum^{[mrtva povezava]}