From Wikipedia, the free encyclopedia
Herta Maurer-Lausegger, koroškoslovenska jezikoslovka, etnologinja, kulturologinja in filmska producentka, * 1953, Celovec, Avstrija.
 | Ta članek je avtobiografija ali pa je v veliki meri delo subjekta oz. institucije, povezane z njim, zato morda ni v skladu s smernico Wikipedije o nepristranskosti. |
 | Ta članek se opira na primarne vire ali vire, ki so povezani s subjektom, namesto, da bi se skliceval na neodvisne avtorje ali publikacije iz drugih virov. |
| Herta Maurer-Lausegger | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 30. november 1953 (70 let) Celovec |
| Državljanstvo |  Avstrija |
| Poklic | jezikoslovka, etnologinja |
Po maturi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu leta 1972 je študirala slavistiko in etnologijo na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, kjer je leta 1980 promovirala z disertacijo o terminologiji vodnih mlinov na južnem Koroškem.[1] Študij prevajalstva slovenščine, ki ga je opravljaja prav tako na Univerzi v Gradcu, je zaključila leta 1977 z nazivom »Akademsko pooblaščena prevajalka«.
V 70. in 80. letih 20. stoletja je vedno spet sodelovala kot samostojna sodelavka Slovenskih sporedov ORF pri Deželnem studiu Avstrijske radiotelevizije ORF Landesstudio Kärnten v Celovcu, kjer je pripravljala radijske oddaje v koroških slovenskih narečjih. V osemdesetih letih, pa tudi kasneje, je občasno sodelovala v profesionalnih filmskih produkcijah, kjer je izvajala različne vloge.
Od leta 1981 do 1983 je sodelovala v znanstveno-raziskovalnem projektu Inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem[2] na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu.[3]
Od 1983 in 1984 je leto dni in dva meseca vodila na novo ustanovljeni Etnološki oddelek, ki je deloval v okviru Krščanske kulturne zveze v Celovcu kot predhodnik Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik.[4]
Od marca 1984 do konca oktobra 2019 je bila članica Univerze v Celovcu, najprej asistentka, od leta 1995 asistenčna profesorica ter od 1. marca leta 2014 do konca leta 2015 predstojnica Inštituta za slavistiko. Od oktobra 2019 deluje kot zunanja predavateljica na Univerzi v Celovcu. Od leta 1984 je bila sodelavka in od leta 1994 vodja znanstvenoraziskovalnega projekta Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem (»Erforschung der slowenischen Dialekte in Kärnten«)[5] na celovškem Inštitutu za slavistiko. Vodstvo projekta je leta 1994 prevzela od rednega univ.-prof. dr. Gerharda Neweklowskega, ki je projekt vodil v prvem desetletju.[6]
Posebno si je prizadevala za raziskovanje koroškega slovenskega bukovništva[7] ter znamenitega bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka. Z lastnim poznavanjem posebnih značilnosti kostanjškega govora in z jezikoslovno računalniško raziskavo je odkrila šest Drabosnjakovih rokopisnih avtografov. Ugotovitev je potrdila strokovna grafološka ocena z dne 3. aprila 1992, ki jo je na njeno pobudo izvedel Center za kriminalistično-tehnične preiskave pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije v Ljubljani. V sklepu je navedeno: »Pastirsko igro (I, II), Bukvice od Drabosnjaka, Molitvene bukvice, Bukvice Svetiga križa in Igro o izgubljenem sinu je napisal Andrej Šuster Drabosnjak).«[8]
Več Drabosnjakovih besedil, ki jih je Maurer-Lausegger vnesla v računalnik na Univerzi v Celovcu, se nahaja na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. V okviru bilateralnega projekta, ki ga vodi vodja inštituta, znanstveni svetnik dr. Matija Ogrin, se pripravlja kritična izdaja Drabosnjakovih del, ki bo objavljena v bazi podatkov e-ZISS. Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva.[9]
Od leta 1994 do leta 2019 je bila na Inštitutu za slavistiko vodja dialektološko-etnološkega filmsko-dokumentarnega projekta »Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju«.[10] Projekt izvaja tudi po končani poklicni karieri.
V sodelovanju s celovškim filmskim podjetjem ARTIS Filmproduktionsgesellschaft m.b.H. dokumentira slovenska, pa tudi nemška narečja dvojezičnih govorcev na južnem Koroškem. V okviru projekta je le od leta 1994 skupaj s filmskimi strokovnjaki postopoma razvijala metode avdiovizualne dialektologije. Leta 2000 se je projekt preimenoval v Avdiovizualno dialektologijo.[11] Dokumentacija si zastavlja kot cilj sinhron in avtentičen zapis etnografske vsebine in spotano govorjenega narečnega besedila v situacijskem okolju.
Posnete so teme iz nekdanjega obrtno-kmečkega okolja. Rezultat raziskav so dokumentarni filmi in besedilne priloge. V raznih jezikovnih različicah (nemško, slovensko, angleško) filmsko prikazuje posameze teme kot so mlini in žage, ovčereja in obdelava volne, peka kruha, sani, kmečko orodje, spomini na nekdanje kmečko življenje, šege idr.
Dokumentarci, ki so nastali med leti 1994 in 2001, so opremljeni s tiskanimi besedili v narečju in s prevodi (slovensko, nemško, delno angleško), vsebujejo pa tudi informacije in podatke o govorcih. Izšli so v projektni zbirki Dialekdokumentationen/Narečne dokumentacije pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Načrtovana je digitalna izdaja teh filmov. Na digitalno objavo čaka še več dialektoloških filmov, ki doslej iz tehničnih razlogov še niso bili objavljeni.
Filmska dokumentacija Gerhard Neweklowsky - Mein Leben für die Slawistik (2021) (»Moje življenje za slavistiko«) je posvečena življenju in delu znanega avstrijskega slavista, ki je deloval na Inštitutih za slavisitiko univerz v Celovcu in na Dunaju. Izšla je v samozaložbi na ključku, ki je na voljo v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Vsebuje tudi profesorjev življenjepis in seznam njegovih objav (pdf), ki je dostopen tudi na spletni strani Inštituta za slavistiko Univerze na Dunaju.[12]
Leta 2000 se je začelo interdisciplinarno partnerstvo Kulturologija & ekonomija[13] ki je skrbelo za internetno prisotnost[11]in delo za odnose z javnostmi. Iniciativa je do leta 2017 pripravljala redne etnografske razstave ter različne kulturne in spremenjevalne programe doma in v tujni.
Avtorica je številnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov, recencij, monografij, enciklopedijskih prispevkov, znanstveno dokumentarnih filmov in priloženih besedil ter internetnih nastopov.
Bibliografijo, razstave, predavanja glej pod zunanje povezave.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
