Hendžer

Userkare Hendžer je bil enaindvajseti faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v drugem vmesnem obdobju Egipta.^[2] Vladal je verjetno štiri do pet let. Arheološki dokazi kažejo, da je bil na prestolu najmanj 3 ali 4 leta, 3 mesece in 5 dni. Absolutni datumi njegovega vladanja so različni, odvisni od avtorja. Ryholt in Baker ga umeščata v leta 1764—1759 pr. n. št.,^[1] Redford v leta 1756—1751 pr. n. št.,^[3] Schneider pa v leta 1718—1712 pr. n. št.^[4] Hendžer si je zgradil majhno piramido v Sakari. Iz tega egiprologi sklepajo, da je vlada verjetno iz Memfisa.

Hendžer
Gornji del Hendžerjevega kipa iz njegovega piramidnega kompleksa; Egipčanski muzej, Kairo, JE 53368
Faraon
Vladavina	pet let od 1764, 1756 ali 1718 pr. n. št. (Trinajsta dinastija)
Predhodnik	Vegaf (najverjetneje [1]) ali Sobekhotep II.
Naslednik	Imiremeša
Vladarski nazivi
Zakonci	Sonb[henas]
Pokopan	Dahšur
Spomeniki	Hendžerjeva piramida

Ime

Ime Hendžer je slabo dokazano. Zapisano je samo na dveh spomenikih: steli v Marischalskem muzeju v Aberdeenu (ABDUA 21642) in steli v Liverpoolu (M13635).^[5][6] Ime Hendžer se lahko tolmači kot tuje ime hnzr in enači s semitskim osebnim imenom h(n)zr, ki pomeni veper (Ryholt).^[1] Ryholt ugotavlja, da to identifikacijo potrjuje dejstvo, da je ime h(n)zr napisano kot hzr na enem od pečatov iz njegovega obdobja:^[7] Ryholt trdi, da je beseda veper

"v akadščini dokazana kot huzīru, v arabščini kot hinzīr, v aramejščini kot hazīrā, v hebrejščini kot hēzīr, v Nuzijevih besedilih kot hu-zi-ri, v ugaritščini kot hnzr in v amorejščini morda kot hi-zi-ri."^[1]

Hendžer je bil torej prvi znani semitski vladar v kakšni egipčanski dinastiji. Hendžerjev priimek ali prestolno ime 'Userkare' se prevaja kot 'Rajeva duša je močna.'^[8]

Hendžer je ob ustoličenju dobil morda še priimek 'Nimaatre', ki se prevaja kot 'Tisti, ki pripada Maat, je Re.'^[9] To ime je ob imenu Hendžer napisano na vrhu Amenisenebove stele (Louvre C12).^[10]

Kronološki položaj in dolžina vladanja

Hendžer daruje, prizor na piramidionu njegove piramide

Piramidion Hendžerjeve piramide

Natančen Hendžerjev kronološki položaj v Trinajsti dinastiji ni znan zaradi nezanesljivosti vladavin njegovih predhodnikov v tej dinastiji. Egiptolog Darrell Baker mu pripisuje enaindvajseto, Ryholt dvaindvajseto, Jürgen von Beckerath pa sedemnajsto mesto v dinastiji. Sporen je tudi njegov predhodnik. Baker in Ryholt sta prepričana, da je to bil Vegaf. Ker se slednji včasih zamenjuje s Sobekhotepom II., je tudi Hendžerjev položaj nezanesljiv.^[1][2]

Najvišji dokazan datum Hendžerjevega vladanja je, 15. dan 4. meseca sezone poplav v 5. letu njegovega vladanja. Kim Ryholt trdi, da dva kontrolna zapisa na kamnitih blokih njegovega nedokončanega piramidnega kompleksa dokazujeta, da je vladal najmanj 3 ali 4 leta, 3 mesece in 5 dni.^[11] Kontrolna zapisa sta datirana v 'leto 1 I aket dan 10' in 'leto 5 IV aket dan 15' njegovega vladanja.^[12] V kontolnih zapisih so tudi imena treh uradnikov, vključenih v gradnjo piramide: dvornega komornika Senebtifija, komornika Amenija in komornika Šebenuja.^[13] Slednji je dokazan tudi v drugih virih.

Piramida

Glavni članek: Hendžerjeva piramida.

Hendžer je znan predvsem iz njegovega piramidnega kompleksa v Sakari, ki ga je izkopal švicarski arheolog Gustave Jequier. Ker je med najdbami tudi piramidion, je bil kompleks verjetno dokončan.^[14] Med najdbami so tudi kanopski vrči z delnim imenom njegove kraljice Seneb.^[15] Med druge predmete s Hendžerjevim imenom spadata stela iz Abidosa, na kateri je dokumentirana gradnja Ozirisovega templja v Abidosu in ime vezirja Ankuja, in stela iz liverpoolskega muzeja, ki je bila med drugo svetovno vojno uničena. Na njej je bilo ime 'sina faraona Hendžerja', ki bi lahko bil Hendžerjev sin.^[16] Hendžerjevo ime je po Ryholtovem mnenju omenjeno tudi na valjastih pečatnikih iz Atribisa, keramični ploščici iz okolice Lišta, skarabejskih pečatih in rezilu sekire.

Sklici

1. K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800–1550 BC. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.
2. Darrell D. Baker. The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, 2008. str. 181. ISBN 978-1-905299-37-9.
3. Redford, Donald B., ur. (2001). Egyptian King List. The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 2. Oxford University Press. str. 626–628. ISBN 978-0-19-510234-5.
4. Thomas Schneider po Detlef Frankej: Lexikon der Pharaonen.
5. Iain Ralston. The Stela of Ibi son of Iiqi in the Marischal Museum, University of Aberdeen. Discovering Egypt from the Neva. The Egyptologcial Legacy of Oleg D Berlev, uredil S. Quirke, Berlin 2003, str. 107-110, pl. 6.
6. W. Grajetzki. Two Treasurers of the Late Middle Kingdom. Oxford 2001, str. 28, pl. 2.
7. Ryholt, str.220, opomba 763.
8. Peter Clayton. Chronicle of the Pharaohs. Thames and Hudson Ltd, 2006, paperback, str. 91.
9. Khendjer Titulary. Arhivirano 27. maja 2012 na Wayback Machine.
10. Jürgen von Beckerath. Untersuchungen zur politischen Geschichte der zweiten Zwischenzeit. Ägypten, Glückstadt 1964, str. 238.
11. Ryholt, str. 193.
12. Ryholt, str. 193-195.
13. Felix Arnold. The Control Notes and Team Marks, The South Cemeteries of Lisht, Volume II. New York 1990. str. 176-183. ISBN 0-87099-551-0.
14. G. Jequier. Deux pyramides du Moyen Empire. Kairo 1933. str. 3-35.
15. Ryholt, op. cit., str. 221. The object is Cairo JE 54498.
16. W. Grajetzki. Two Treasurers of the Late Middle Kingdom. Oxford 2001. str. 28, pl. 2.

Hendžer Trinajsta dinastija
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Vegaf	Faraon Starega Egipta 18. stoletje pr. n. št.	Naslednik:  Imiremeša