From Wikipedia, the free encyclopedia
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake , ali ) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso. je osnovna fizikalna konstanta in brezrazsežna količina, tako da se pri izbiri različnih merskih enot njena vrednost ne spreminja.
se lahko definira s pomočjo poljubnega para nabitih osnovnih delcev, ki sta stabilna in dobro poznana. Zgleda za to sta par elektronov, protonov ali par elektrona in protona. Če se privzame dva elektrona, je najboljša trenutna ocena za njeno vrednost:
kjer je:
Ni znan način za neposredno merjenje . Odbor CODATA ne objavlja ocen njene vrednosti. Zgornja vrednost je izračunana iz vrednosti CODATA za in .[1] Vrednosti za in je znana na 1/20.000.000 točno, vrednost pa le na 1/20.000, večinoma zaradi tega, ker je gravitacijska konstanta znana le na 1/10.000 točno. Tako je znana le na štiri decimalke točno. Konstanto fine strukture na primer lahko meri neposredno prek kvantnega Hallovega pojava s točnostjo, ki presega milijardinko. Tudi meter in sekunda sta sedaj definirana na način, da ima c točno vrednost po definiciji. Tako je točnost odvisna le od točnosti vrednosti za , in
Razmerje med konstanto fine strukture in gravitacijsko sklopitveno konstanto je znano kot eno od šestih Reesovih števil in je zapisano v obliki z maso protona :[2]
kjer je:
V obliki z maso elektrona podaja razmerje med velikostjo električne privlačne sile in gravitacijske sile med elektronoma:
V Eddingtonovi knjigi Nove poti v znanosti (New Pathways in Science) je zapisano razmerje z maso elektrona in protona:[3]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.