Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava. Grki so jo verjetno prevzeli od Feničanov že v 8. stoletju pr. n. št.,^[1] pisava pa je vplivala tudi na razvoj latinice in cirilice.^[2]

Grške črke se danes veliko uporabljajo v znanosti na splošno, še posebej pa v matematiki.

Preglednica črk

Osnovne črke

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodni fonetični abecedi):

črka	ime				izgovarjava		feničanska ustreznica	prečrkovanje1
	stara grščina	srednjeveška grščina (politonalna)	nova grščina	slovenščina	klasična stara grščina	nova grščina		stara grščina	nova grščina
Α α	ἄλφα		άλφα	alfa	[a] [aː]	[a]	alef	a
Β β	βῆτα		βήτα	beta	[b]	[v]	bet	b
Γ γ	γάμμα		γάμμα γάμα	gama	[g]	[ɣ~ʝ]	gimel	g
Δ δ	δέλτα		δέλτα	delta	[d]	[ð]	dalet	d
Ε ε	εἶ	ἒ ψιλόν	έψιλον	epsilon	[e]		he	e
Ζ ζ	ζῆτα		ζήτα	zeta	[zd] (ali [dz]?) pozneje [zː]	[z]	zajin	dz, z
Η η	ἦτα		ήτα	eta	[ɛː]	[i]	het	ē
Θ θ	θῆτα		θήτα	theta	[tʰ]	[θ]	tet	th
Ι ι	ἰῶτα		ιώτα γιώτα	jota	[i] [iː]	[i], [j]	jod	i, j
Κ κ	κάππα		κάππα κάπα	kapa	[k]	[k~c]	kaf	k
Λ λ	λάβδα	λάμβδα	λάμδα λάμβδα	lambda	[l]		lamed	l
Μ μ	μῦ		μι μυ	mi	[m]		mem	m
Ν ν	νῦ		νι νυ	ni	[n]		nun	n
Ξ ξ	ξεῖ	ξῖ	ξι	ksi	[ks]		sameh	x
Ο ο	οὖ	ὂ μικρόν	όμικρον	omikron	[o]		ajin	o
Π π	πεῖ	πῖ	πι	pi	[p]		pe	p
Ρ ρ	ῥῶ		ρω	ro	[r], [r̥]	[r]	reš	r
Σ σ ς (končna)	σῖγμα		σίγμα	sigma	[s]		šin	s
Τ τ	ταῦ		ταυ	tau, tav	[t]		tav	t
Υ υ	ὗ	ὓ ψιλόν	ύψιλον	ipsilon	[y] [yː] (prvotno [u] [uː])	[i]	vav	y
Φ φ	φεῖ	φῖ	φι	fi	[pʰ]	[f]	izvor nejasen (glej besedilo)	ph
Χ χ	χεῖ	χῖ	χι	hi	[kʰ]	[x~ç]		ch
Ψ ψ	ψεῖ	ψῖ	ψι	psi	[ps]			ps
Ω ω	ὦ	ὦ μέγα	ωμέγα	omega	[ɔː]	[o]	ajin	ō

1. Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.

Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega narečja v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških narečjih izgovarjale drugače.

Dodatne črke

črka	feničanska ustreznica	ime			prečrkovanje	izgovarjava
		slovenščina	stara grščina	poznejša grščina (politonalna)
Ϛ ϛ		stigma	–	στῖγμα	st	[st]
Ϟ ϟ	Qof	kopa	ϙόππα	κόππα	k	[k]
Ϡ ϡ	Sade	sampi	–	σαμπῖ	ss	[sː], [ks], [ts]

Opuščene črke

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi kot grške številke.

črka	feničanska ustreznica	ime			prečrkovanje	izgovarjava
		slovenščina	stara grščina	poznejša grščina (politonalna)
Ϝ ϝ	Vav	digama	ϝαῦ	δίγαμμα	w	[w]
Ͱ ͱ	Het	heta	ἧτα	–	h	[h]
Ϻ ϻ	Sade	san	ϻάν	σάν	s	[s]
Ϸ ϸ	Šin	šo	–	–	š	[ʃ]

San se obravnava kot zgodnja različica sigme.

Kopa je označevala fonemsko različico kape pred zadnjim samoglasnikom.

Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančni vrednosti se še razpravlja; najpogosteje predlagana vrednost je [t͡s].

Digama je iz alfabeta izginila zato, ker je glas, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.

Vrstni red črk je enak kot v feničanski ali hebrejski abecedi.

Izpeljane abecede

Najstarejši etrurski abecedarij, najdišče Marsiliana d'Albegna; še vedno skoraj identičen starogrškemu alfabetu.

Stran iz Codex Argenteus, rokopisa Svetega pisma iz 6. stoletja v gotici.

Po grškem alfabetu so se zgledovali številne druge abecede:^[3]

• latinica, kot druge stare pisave v Italiji prevzeta iz stare oblike grškega alfabeta, ki so jo proti koncu 8. stoletja pr. n. št. prek etruščine v Italijo prinesli grški kolonisti
• gotica, ki so jo v 4. stoletju kot kombinacijo latinskih in grških črk razvili za zapise gotščine .^[4]
• glagolica, ki so jo od 9. stoletja dalje uporabljali za spise v starocerkveni slovanščini
• cirilica, ki je kmalu nadomestila glagolico

Grški alfabet imajo tudi za prednika armenske abecede, ki je po drugi strani vplivala na nastanek in razvoj gruzinske abecede.^[5]

Grški kodni nabori

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages.

Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni zapis; unikod pa podpira politonalni zapis.

Grščina v Unikodu

Unikod podpira politonalni zapis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne rabe. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.

Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (angleško).

V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje.Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.

Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.

Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi ločevalnimi znamenji ali z vnaprej sestavljenimi znamenji v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).

Grščina in koptščina

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
0370					ʹ	͵					ͺ	ͻ	ͼ	ͽ	;
0380					΄	΅	Ά	·	Έ	Ή	Ί		Ό		Ύ	Ώ
0390	ΐ	Α	Β	Γ	Δ	Ε	Ζ	Η	Θ	Ι	Κ	Λ	Μ	Ν	Ξ	Ο
03A0	Π	Ρ		Σ	Τ	Υ	Φ	Χ	Ψ	Ω	Ϊ	Ϋ	ά	έ	ή	ί
03B0	ΰ	α	β	γ	δ	ε	ζ	η	θ	ι	κ	λ	μ	ν	ξ	ο
03C0	π	ρ	ς	σ	τ	υ	φ	χ	ψ	ω	ϊ	ϋ	ό	ύ	ώ
03D0	ϐ	ϑ	ϒ	ϓ	ϔ	ϕ	ϖ	ϗ	Ϙ	ϙ	Ϛ	ϛ	Ϝ	ϝ	Ϟ	ϟ
03E0	Ϡ	ϡ	(tu so koptske črke)
03F0	ϰ	ϱ	ϲ	ϳ	ϴ	ϵ	϶	Ϸ	ϸ	Ϲ	Ϻ	ϻ	ϼ	Ͻ	Ͼ	Ͽ

Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
1F00	ἀ	ἁ	ἂ	ἃ	ἄ	ἅ	ἆ	ἇ	Ἀ	Ἁ	Ἂ	Ἃ	Ἄ	Ἅ	Ἆ	Ἇ
1F10	ἐ	ἑ	ἒ	ἓ	ἔ	ἕ			Ἐ	Ἑ	Ἒ	Ἓ	Ἔ	Ἕ
1F20	ἠ	ἡ	ἢ	ἣ	ἤ	ἥ	ἦ	ἧ	Ἠ	Ἡ	Ἢ	Ἣ	Ἤ	Ἥ	Ἦ	Ἧ
1F30	ἰ	ἱ	ἲ	ἳ	ἴ	ἵ	ἶ	ἷ	Ἰ	Ἱ	Ἲ	Ἳ	Ἴ	Ἵ	Ἶ	Ἷ
1F40	ὀ	ὁ	ὂ	ὃ	ὄ	ὅ			Ὀ	Ὁ	Ὂ	Ὃ	Ὄ	Ὅ
1F50	ὐ	ὑ	ὒ	ὓ	ὔ	ὕ	ὖ	ὗ		Ὑ		Ὓ		Ὕ		Ὗ
1F60	ὠ	ὡ	ὢ	ὣ	ὤ	ὥ	ὦ	ὧ	Ὠ	Ὡ	Ὢ	Ὣ	Ὤ	Ὥ	Ὦ	Ὧ
1F70	ὰ	ά	ὲ	έ	ὴ	ή	ὶ	ί	ὸ	ό	ὺ	ύ	ὼ	ώ
1F80	ᾀ	ᾁ	ᾂ	ᾃ	ᾄ	ᾅ	ᾆ	ᾇ	ᾈ	ᾉ	ᾊ	ᾋ	ᾌ	ᾍ	ᾎ	ᾏ
1F90	ᾐ	ᾑ	ᾒ	ᾓ	ᾔ	ᾕ	ᾖ	ᾗ	ᾘ	ᾙ	ᾚ	ᾛ	ᾜ	ᾝ	ᾞ	ᾟ
1FA0	ᾠ	ᾡ	ᾢ	ᾣ	ᾤ	ᾥ	ᾦ	ᾧ	ᾨ	ᾩ	ᾪ	ᾫ	ᾬ	ᾭ	ᾮ	ᾯ
1FB0	ᾰ	ᾱ	ᾲ	ᾳ	ᾴ		ᾶ	ᾷ	Ᾰ	Ᾱ	Ὰ	Ά	ᾼ	᾽	ι	᾿
1FC0	῀	῁	ῂ	ῃ	ῄ		ῆ	ῇ	Ὲ	Έ	Ὴ	Ή	ῌ	῍	῎	῏
1FD0	ῐ	ῑ	ῒ	ΐ			ῖ	ῗ	Ῐ	Ῑ	Ὶ	Ί		῝	῞	῟
1FE0	ῠ	ῡ	ῢ	ΰ	ῤ	ῥ	ῦ	ῧ	Ῠ	Ῡ	Ὺ	Ύ	Ῥ	῭	΅	`
1FF0			ῲ	ῳ	ῴ		ῶ	ῷ	Ὸ	Ό	Ὼ	Ώ	ῼ	´	῾

Kombinatorni in brezčrkovna ločevalna znamenja

Glavni članek: Ločilna znamenja (grški alfabet).

Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) ločevalno znamenje v zvezi z grščino so:

kombinatorni	razmikalni	zgled	opis
U+0300	U+0060	(  ̀ )	»varia/krativec«"
U+0301	U+00B4, U+0384	(  ́ )	»oxia/tonos/ostrivec«
U+0304	U+00AF	(  ̄ )	»makron«
U+0306	U+02D8	(  ̆ )	»vrachy/narobe obrnjena strešica«
U+0308	U+00A8	(  ̈ )	»dialytika/preglas/diereza«
U+0313		(  ̓ )	»psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis)
U+0314		(  ̔ )	»"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper)
U+0342		(  ͂ )	»perispomeni« (cirkumfleks)
U+0343		(  ̓ )	»coronis« (= U+0313)
U+0344	U+0385	(  ̈́ )	»dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
U+0345	U+037A	(  ͅ )	»ypogegrammeni / iota subscriptum«.

Druge rabe

Uporaba v drugih jezikih

Poleg zgoraj naštetih hčerinskih naborov črk, ki so se kot prilagoditev grškega alfabeta razvijali dalje v samostojne nabore črk, so grški alfabet, v različnih obdobjih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis |1996 |p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.

V matematiki in znanosti

Glavni članek: grške črke, ki se uporabljajo v matematiki, znanosti in strojegradnji.

Grški simboli se tradicionalno uporabljajo v matematiki, fiziki in drugih znanstvenih mejah. Številni simboli imajo tradicionalen pomen, tako na primer malo pisani epsilon (ε) za poljubno majhno pozitivno število, malo pisani pi (π) za odnos med obsegom kroga in njegovim premerom, veliko pisana (Σ) je znak za seštevanje, malo pisana sigma (σ) se uporablja za standardni odklon.

Astronomija

Glavni članek: Bayerjevo poimenovanje.

Za označevanje svetlejših zvezd v oseminosemdesetih ozvezdjih se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Najsvetlejša zvezda v ozvezdju Kentaver je na primer znana kot Alfa Kentavra (α Cen). Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.

Sklici

1. Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.
2. Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.
3. Coulmas 1996.
4. Murdoch & 2004 156 harvnb error: no target: CITEREFMurdoch2004156 (pomoč)
5. Stevenson 2007, str. 1158 harvnb error: no target: CITEREFStevenson2007 (pomoč)

Zunanje povezave

• Matematični znaki v LaTeX-u (shranjeno na Wayback Machine)
• The Unicode Standard, Version 15.1: Greek and Coptic
• Opoudjis: Non-Attic Letters
• Opoudjis: Other Non-Attic Characters
• Opoudjis: Other Ligatures
• Opoudjis: Greek /h/ - Heta