Golubac

Golubac (izvirno srbsko Голубац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja. Leži na desni strani Donave, na vzhodu meji na Romunijo, na zahodu na Veliko Gradište in na jugu na Kučevo. V vasi živi 1655 prebivalcev, v občini pa je 8161 prebivalcev. Zaradi številnih bližnjih arheoloških najdišč in narodnega parka Đerdap je vas priljubljena turistična, ribiška in jadralska destinacija.

Za druge pomene glej Golubac (razločitev).

Golubac
Golubac Zemljepisna lega v Srbiji
44°39′N 21°38′E
Država	Srbija
Okraj	Braničevski upravni okraj
Občina	Golubac
Nadm. višina	87 m
Prebivalstvo  (2002)[1]
• Skupno	1.896

Kraj je poznan po obrambnih stolpih na obdonavski trdnjavi, ki stoji na rimskih temeljih.

Ime

Pogled na trdnjavo Golubac iz Donave

V srbščini mesto znano kot Golubac (Голубац), izhaja iz golub (golob) in se zato pogosto prevaja kot mesto golobov. Druga imena: romunsko Golubăț (znan tudi kot Golumbacu Mare ali Columbacu), madžarsko Galambóc, nemško Taubenberg in turško Güvercinlik pomeni golobnjak.

Zgodovinsko gledano je bilo v latinščini znano kot Columbria, kar je skrčenje (castrum) Columbaria, kar pomeni mesto golobov (latinsko Columba, grško kòlymbos), in kot mesto, ki izvira iz Cuppae v predrimskem obdobju.

Zgodovina

V rimskih in zgodnjebizantskih časih (1-6. stoletje) je bila trdnjava, imenovana Cuppae, in se je leta 554/5 našega štetja spremenila v mesto (Columbria).^[2]

Arheološka najdišča vključujejo ostanke ene od miz rimskega cesarja Trajana pri Trajanovem mostu, najdene ob njegovi cesti skozi Donavska železna vrata; in rimska trdnjava Diana. Trdnjava Golubac, 4 km dolvodno, je iz 14. stoletja in je prav tako zanimiva. Trdnjava je bila prizorišče bitke proti Turkom leta 1428, kjer so Turki ujeli in usmrtili poljskega viteza Zawisza Czarnyja.

Karel I. Ogrski je osvojil trdnjavo leta 1334. Leta 1387 jo je oblegal Stefan Lazarević. Ko je v letih 1403–1404 postal madžarski zaveznik, je prejel veliko posesti, vključno s pomembno beograjsko in Golubačko trdnjavo. Turki so ga prvič zasedli leta 1391, nato pa ga je ponovno osvojil Péter Perényi. Ogrski kralj Sigismund je Golubac pridobil s pogodbo leta 1427, vendar ga je srbski kapitan prodal Turkom za dvanajst tisoč zlatih. Sigismund je v odgovor oblegal trdnjavo spomladi 1428, vendar je misija propadla, samega kralja so Turki skoraj ubili. Leta 1458 ga je Matija Korvin poskušal ponovno zavzeti, a so obleganje prekinili madžarski notranji spopadi.

Od leta 1929 do 1941 je bil Golubac del Moravske banovine Kraljevine Jugoslavije.

Demografija

V naselju živi 1655 prebivalcev (census 2011).

To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma srbsko.

Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju

Demografija Leto Št. prebivalcev 1948 1373 1953 1430 1961 1743 1971 1779 1981 1924 1991 1995 1909 2002 2072 1896

Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Srbi			1.716	90,50%
Vlahi			88	4,64%
Romuni			19	1,00%
Črnogorci			11	0,58%
Jugoslovani			9	0,47%
Madžari			3	0,15%
Makedonci			3	0,15%
Hrvati			2	0,10%
Rusi			2	0,10%
Čehi			1	0,05%
Slovenci			1	0,05%
Bolgari			1	0,05%
Neznano			29	1,52%

Prebivalstvo po spolu in starosti ^[3]

povprečno	38.0			41.2

Gospodinjstva

Število gospodinjstev po popisih prebivalstva 1948-2002. Leto popisa 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Število gospodinjstev 401 397 581 565 625 625 653

Gospodinjstva po številu članov po popisu iz leta 2002 Število članov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 in več Povprečno št. članov Število gospodinjstev 154 149 114 145 45 31 11 3 - 1 2.90

Spol	Skupaj	Neporočen(a)	Poročen(a)	Vdovec/vdova	Ločenec/ločenka	Neznano
Мoški	755	204	478	40	29	4
Ženske	823	143	483	141	53	3

Prebivalstvo staro 15 in več let po stanu in spolu

Spol	Skupaj	Kmetijstvo, lov in gozdarstvo	Ribištvo	Rudarstvo	Proizvodnja	Proizvodnja in distribucija...	Gradbeništvo	Trgovina	Hoteli in restavracije	Transport, skladišča in zveze
Мoški	384	59	1	55	26	20	24	29	27	34
Ženske	314	39	-	12	41	6	2	72	24	5
Oba spola	698	98	1	67	67	26	26	101	51	39
Spol	Finančno posredovanje	Nepremičnine	Državna uprava in obramba	Izobraževanje	Zdravstveni in socialni sektor	Ostale uslužnostne aktivnosti	Zasebna gospodinjstva	Zunanje organizacije in telesa	Neznano
Moški	3	9	43	13	20	6	-	-	15
Ženske	4	7	23	18	41	11	-	-	9
Oba spola	7	16	66	31	61	17	-	-	24

Prebivalstvo po poklicu

Glej tudi

• seznam naselij v Srbiji

Sklici

1. Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09
2. Notitia Dignitatum, the Synekdêmos and Prokopios’s Buildings IV.v.-vii, x
3. Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7

Zunanje povezave