Gepard

Gepard (znanstveno ime Acinonyx jubatus) živi v osrednji, vzhodni in južni Afriki in v jugozahodni Aziji. Gepard slovi kot najhitrejši tekač, saj lahko preseže hitrost 100 km/h. Dolg je od 1,1 do 1,5 m, tehta pa 30-65 kg. Lovi manjše antilope in zajce, napade pa lahko tudi druge geparde, če vdrejo na njegovo ozemlje.

Gepard
Ohranitveno stanje
ranljiv [1]
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Mammalia (sesalci)
Red:	Carnivora (zveri)
Družina:	Felidae (mačke)
Rod:	Acinonyx Brookes, 1828
Vrsta:	A. jubatus
Dvočlensko ime
Acinonyx jubatus (Schreber, 1775)
Podvrste
Acinonyx jubatus jubatus (Schreber, 1776) A. jubatus velox (Heller, 1913) A. jubatus raineyii (Heller, 1913) A. jubatus soemmeringii (Fitzinger, 1855) A. jubatus hecki (Hilzheimer, 1913) A. jubatus venaticus (Griffith, 1821) A. jubatus raddei (Hilzheimer, 1913)

Rod Acinonyx

Danes, rod Acinonyx vsebuje le eno vrsto geparda, Acinonyx jubatus, zelo posebno vrsto mačk. V pliocenu in pleistocenu je v Afriki, Aziji in verjetno tudi v Ameriki živelo še nekaj, sedaj izumrlih vrst.^[2]

Gepard - lovec

Ko se priplazi do osamljenega plena, skoči iz skrivališča in požene žival v beg. Napadi drugih velikih mačk kot je lev, je kombinacija presenečenja, zasede in lova s krdelom.

Gepard zasleduje svojo žival z veliko hitrostjo in jo ujame v eni minuti. Skoči na plen in ga s prednjima šapama potisne na tla.

Gepard svoj plen zadavi, saj z močno čeljustjo stisne sapnik. Nato plen odvleče na varnejše mesto, kjer lahko v miru žre, istočasno pa se skrije pred savanskimi zvermi. Ko gepard teče, lahko naredi skoke, dolge od 6 do 8 metrov

Ogroženost

V 20. stoletju je bilo v svetu veliko povpraševanje po gepardovih kožuhih. Uporabljali so jih za izdelovanje ženskih plaščev. Za preživetje gepardov pa je še večja grožnja uničevanje habitatov. S tem se zmanjša namreč tudi količina plena. Zaradi lakote pogine veliko mladičev, ugrabijo pa jih tudi večji plenilci. Gepardi so na seznamu ranljivih vrst.