From Wikipedia, the free encyclopedia
Galway (irsko Gaillimh, izgovorjava [ɡalʲɪvʲ]) je mesto na zahodu Irske v regiji Connacht. Mestni svet Galwaya je lokalna oblast mesta. Leži ob reki Corrib med jezerom Lough Corrib in zalivom Galway ter je obdan z grofijo Galway. Je četrto najbolj naseljeno mestno območje v Republiki Irski in šesto na irskem otoku.
Galway Gaillimh | ||
---|---|---|
mesto | ||
Irski trg (Eyre Square) | ||
| ||
Vzdevek: Mesto plemen (City of the Tribes) | ||
Geslo: Laudatio Ejus Manet In Secula Seculorum[1] (Latin) His Praise Remains unto Ages of Ages (Njegova slava bo ostala vse veke) | ||
Koordinati: 53°16′19″N 9°2′56″W | ||
Država | Republika Irska | |
Provinca | Connacht | |
Grofija | Galway | |
dodeljena listina | 1484 | |
Površina | ||
• Skupno | 53 km2 | |
Nadm. višina | 25 m | |
Prebivalstvo (2016) | ||
• Skupno | 79.934 (s predmestji) | |
• Gostota | 1.508 preb./km2 | |
Časovni pas | UTC0 (WET) | |
• Poletni | UTC+1 (IST) | |
Omrežna skupina | +353 (0)91 | |
Avtomobilska oznaka | G | |
Spletna stran | www |
Po irskem popisu leta 2016 v mestu Galway živi 79.504 prebivalcev.[3]
Galway je Evropska prestolnica kulture leta 2020 skupaj z Reko na Hrvaškem.
Ime mesta izvira iz irskega imena Gaillimhe, ki je bila zahodna meja najstarejšega naselja Dún Gaillimhe, 'trdnjava Gaillimh'[4]. Mitske in druge izpeljave imena so navedene v zgodovini Galwaya.
Zgodovinsko gledano je bilo ime anglicizirano kot Galliv ali Gallive[5], bližje irskemu izgovoru. Ime mesta v latinščini je Galvia.
Mesto ima tudi vzdevek Mesto plemen (irsko Cathair na dTreabh), ker se je štirinajst trgovskih družin imenovalo »plemena Galwaya« [6], ki so vodili mesto v hibernijsko-normanskem obdobju.
Prebivalci mesta se imenujejo Galwegi.
Dún Gaillimhe (Utrdba na ustju Gaillimha) je bila zgrajena leta 1124, ko je v Connachtu vladal kralj Tairrdelbach Ua Conchobair (1088−1156). Naselje je zraslo okoli nje. Med vdorom Normanov v Connacht v 1230-ih je utrdbo Dún Gaillimhe zajel Richard Mor de Burgh, ki je vodil Normane. Ko so se de Burghi sčasoma gelizirali, so trgovci v mestu, plemena Galwaya, začeli večji nadzor nad obzidanim mestom. Sčasoma so imeli popoln nadzor nad mestom in od angleške krone leta 1484 dobili status župana. Galway je imel težke odnose z irskimi sosedi. Obvestilo o zahodnih mestnih vratih, ki ga je leta 1562 napisal župan Thomas Óge Martyn, pravi: »Pred bogatimi O'Flahertyji nas lahko zaščiti le Bog.« Podzakonski akt je domorodnim Ircem prepovedal (v nasprotju s hiberno-normanskimi prebivalci) neomejen dostop v Galway, češ da se ne bosta »niti O' niti Mac šopirila in sprehajala po ulicah Galwaya« brez dovoljenja.
V srednjem veku je Galway upravljala oligarhija štirinajstih trgovskih družin (dvanajst, ki so trdile, da so normanskega rodu, in dve irskega izvora). To so bila »plemena Galwaya«. Mesto je uspevalo v mednarodni trgovini, saj je bilo glavno irsko pristanišče za trgovanje s Španijo in Francijo. Na to najbolj spominja ceann a bhalla ('konec zidov'), zdaj znana kot Španski obok, zgrajen med županovanjem Wylliama Martina (1519/20). Leta 1477 je Galway obiskal Krištof Kolumb, morda se je ustavil na poti do Islandije ali Ferskih otokov. Sedem ali osem let kasneje je v svoji kopiji Imago Mundi ob robu zapisal:
Moški Cathaya so prišli z zahoda. Videli smo veliko znakov za to. Še posebej v Galwayu na Irskem, moški in ženska nenavadnega videza sta prišla v deželo na dveh drevesnih deblih.
Najverjetnejša razlaga je, da sta bila Inuita, ki ju je prinesel severni atlantski tok.
V 16. in 17. stoletju je Galway ostal večinoma zvest angleški kroni, celo med gelskim ponovnim vzponom, morda zaradi preživetja. Vendar se je do leta 1642 mesto med vojnama treh kraljestev povezalo s katoliško konfederacijo Kilkennyja. Med osvajanjem Irske so po devetmesečnem obleganju Cromwellove sile zajele mesto. Konec 17. stoletja je mesto podpiralo pristaše kralja Jakoba II. v Viljemovi vojni za Irsko, ki ga je po zelo kratkem obleganju zajel, ne dolgo po bitki pri Aughrimu leta 1691. Velike družine Galwaya so bile uničene. Mesto je trpelo še zaradi krompirjeve plesni od 1845 do 1852 in si ni popolnoma opomoglo do obdobja močne gospodarske rasti v poznem 20. stoletju.
Mesto leži na zahodni obali Irske na severovzhodni obali zaliva Galway. Reka Corrib, ki je močno izpostavljena plimovanju, teče skozi mesto in v zaliv. Galway ima vse leto blago, vlažno, zmerno in spremenljivo podnebje zaradi prevladujočih vetrov Severnoatlantskega toka. Tu ni temperaturnih skrajnosti, temperature so pod 0 °C in nad 30 °C redke. Mesto ima letno povprečno 1156 mm padavin, kar se enakomerno porazdeli čez vse leto. Galway ima podobno kot večina Irske morsko podnebje (Cfb) v skladu s sistemom Köppenove klasifikacije podnebja. Medtem ko je skrajno vreme redko, lahko mesto in občina doživita hude nevihte, ki so posledica močnih atlantskih depresij, ki občasno potekajo ob severovzhodni obali Irske. Večina teh neurij je med pozno jesenjo in zgodnjo pomladjo.
Na zahodnem bregu reke Corrib, ko vstopi v morje, je starodavna soseska Claddagh. Že stoletja je bila zunaj mestnega obzidja irsko govoreča enklava. Prebivalci Claddagha so bili predvsem ribiči in jih je vodil izvoljeni kralj. Kralj Claddagha je rešil ali razsodil spore med domačini in imel privilegij belega jadra na svojem ribiškem čolnu. Zadnji pravi kralj, Martin Oliver, je umrl leta 1972. Naslov se še vedno uporablja v povsem častnem in obrednem kontekstu. Sedanji kralj je Michael Lynskey. Območje je znano tudi po povezavi s Claddagh Ringom.
Mestni muzej Galwaya predstavlja dediščino Galwaya in irske umetnike iz druge polovice 20. stoletja. V tem muzeju je tudi kip pesnika Pádraica Ó Conaira, ki je prej stal v Kennedyjevem spominskem parku, predelu Irskega trga, pred njegovo obnovo. Leta 2017 je bila kopija kipa postavljena na Irskem trgu. Muzej je del Španskega oboka, zgodovinskih ostankov obzidja iz 16. stoletja. [11]
Galway ima še muzej geologije Jamesa Mitchella in muzej računalništva.
Muzej Nore Barnacle v Bowling Greenu je najmanjši muzej na Irskem. Nora je bila ljubica, spremljevalka in kasneje žena pisatelja Jamesa Joycea.
Galway je znan kot kulturno srce Irske (Croí Cultúrtha na hÉireann)[12] in po svojem življenjskem slogu in številnih festivalih, praznikih in prireditvah. Novembra je v Galwayu festival vizualnih umetnosti Tulca[13] in številne druge.
Generalni direktor Unesca je 1. decembra 2014 objavil uradno oznako Galwaya kot Unescovega mesta filma.
Leta 2004 so bili v mestu tri plesne organizacije, deset festivalskih podjetij, dve filmski organizaciji, dve irski jezikovni organizaciji, 23 glasbenih organizacij, 12 gledaliških družb, dve vizualni umetniški skupini in štiri pisateljske skupine v mestu.[14]
Leta 2007 je bil Galway razglašen za eno od osmih »najbolj seksi mest« na svetu.[15] Anketa za leto 2008 je Galway označila kot 42. najboljšo turistično točko na svetu ali 14. v Evropi in 2. na Irskem (za Dinglom). Mesto je bilo uvrščeno pred vsemi evropskimi prestolnicami, razen Edinburga, in pred številnimi tradicionalnimi turističnimi točkami (kot so Benetke).[16]
Pesniki, ki so trenutno v Galwayu, so Fred Johnston, Patrick Deeley, Rita Ann Higgins, Mary O'Malley, Moya Cannon, Eva Bourke, Kevin Higgins, Ndrek Gjini in Elaine Feeney. Walter Macken, Eilís Dillon, Máirtín Ó Direáin, Máirtín Ó Cadhain, Liam O'Flaherty, Pádraic Ó Conaire in Ken Bruen so dobro znani pisatelji v angleškem in irskem jeziku. Pisatelj in založnik Frank Harris se je rodil v Galwayu.
Knjižnica Jamesa Hardimana ima okoli 350 arhiviranih in/ali digitaliziranih zbirk, vključno z zbirko Thomasa Kilroya, Brendana Duddyja o konfliktu v Severni Irski, arhivom Johna McGahernoma in rokopisom Galwayevega mestnega sveta od 15. do sredine 19. stoletja.
Gretta Conroy se v kratki zgodbi Jamesa Joycea The Dead spominja ljubimca Michaela Fureyja. Pesem Jamesa Joycea She Weeps Over Rahoon govori o žalosti Joyceeve žene Nore Barnacle zaradi smrti njenega nekdanjega fanta Michaela Bodkina. Bodkin in Nora sta bila iz Galwaya, Bodkin pa je pokopan na pokopališču Rahoon v zahodnem predmestju.
Walter Macken je dogajanje svojega romana Rain on the Wind postavil v mesto.
Burren mysteries Core Harrison se tudi nanašajo na Galway v zgodnjem 16. stoletju.[17]
Mesto Galway med irskimi mesti slovi po povezovanju z irskim jezikom, glasbo, pesmijo in plesnimi tradicijami. Včasih se imenuje »dvojezična prestolnica Irske«, čeprav se tako kot drugod v Republiki Irski prebivalci pogosteje pogovarjajo v angleščini. Mesto je dobro znano po svoji "irščini" predvsem zato, ker ima na svojem pragu irsko govoreče območje Galway. Irska gledališka, televizijska in radijska produkcija ter irska glasba so sestavni del mestnega življenja v Galwayu, medtem ko imata irska televizija in irski radio sedež v Connemari, v grofiji Galway. Štiri volilne enote ali soseske (od dvaindvajsetih) so označene kot irsko govoreče območje. Univerza v Galwayu ima tudi arhiv govornega gradiva za keltske jezike.[18]
Od 14. stoletja je bil zavetnik mesta sveti Nikolaj iz Mire. Rimskokatoliška škofija iz Galwaya je bila ustanovljena leta 1831 po ukinitvi Svetega sedeža v korist Galwaya. Leta 1883 je bila združena s škofijo Kilmacduagh (iz leta 1152) in ob upoštevanju uprave škofije Kilfenore (iz leta 1152). Njeno polno ime je škofija Galwaya, Kilmacduaga in apostolska administracija Kilfenora (v irščini Deoise na Gaillimhe, Chill Mac Duach agus Riarachán Aspalda Cill Fhionnúrach, v latinščini Diocesis Galviensis, Duacensis ac Administratio Apostolica Finaborensis). Škofija je posvečena Naši gospe vnebovzeti in svetemu Nikolaju, svetemu Fachananu (Kilmacduagh) in svetemu Kolmanu (Kilfenora). Ker je škofija Kilfenora v cerkveni provinci Cashel, je škof Galwaya njen apostolski administrator in ne njen škof. Škofiji Galway in Kilmacduagh sta v cerkveni provinci Tuam.
V Irski cerkvi je Galway župnija Združene škofije Tuam, Killala in Achonryja. Glavna cerkev župnije je kolegijska cerkev svetega Nikolaja (ustanovljena leta 1320). Ahmadijeva mošeja, odprta leta 2014, je edina mošeja v Galwayu.[19]
Mesto Galway je glavno mesto regije Connacht. Mesto je v zadnjih letih doživelo zelo hitro rast. Ima močno lokalno gospodarstvo z dopolnjujočimi poslovnimi področji, tudi s predelovalno industrijo, turizmom, maloprodajo in razpečavanjem, izobraževanjem, zdravstvenim varstvom in storitvami, ki vključujejo finančne, gradbene, kulturne in strokovne.
Večina (47 %) zaposlenih v Galwayu dela v trgovini ali strokovnem področju, pri čemer je veliko (17 %) zaposlenih tudi v predelovalnih dejavnostih. Večina industrije in proizvodnje je visoko tehnološka (npr. IKT, medicinska oprema, elektronika, kemikalije itd.) zaradi gospodarskega razcveta keltskega tigra. Podjetja, kot so Boston Scientific, Medtronic, EA Games, Cisco in SAP AG, imajo svoje regionalne pisarne ali druge pisarne v mestu Galway in okolici. Kmalu bo Apple zgradil ogromen podatkovni center v Ateniju zunaj mesta Galway. Turizem je tudi velikega pomena za mesto, ki je leta 2000 imelo več kot 2,1 milijona obiskovalcev in ustvarilo prihodke nad 400 milijonov evrov. [20]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.