Fréjus
From Wikipedia, the free encyclopedia
From Wikipedia, the free encyclopedia
Fréjus (okcitansko/provansalsko Frejús/Frejus), je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Mesto ima okoli 55.000 prebivalcev.
Fréjus | |
---|---|
43°25′59″N 6°44′8″E | |
Država | Francija |
Regija | Provansa-Alpe-Azurna obala |
Departma | Var |
Okrožje | Draguignan |
Kanton | Fréjus |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Fréjus Saint-Raphaël |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Élie Brun |
Površina 1 | 102,27 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2022)[1] | 58.499 |
• Gostota | 570 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 83061 /83370 |
Nadmorska višina | 0–616 m (povp. 8 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Kraj leži na Azurni obali ob izlivu rek Argens in Reyran v Sredozemsko morje, 90 km severovzhodno od Toulona.
Fréjus je sedež istoimenskega kantona, v katerega sta poleg njegove vključeni še občini Les Adrets-de-l'Estérel in Bagnols-en-Forêt s 50.536 prebivalci. Skupaj s sosednjim Saint-Raphaëlom tvori enovito mesto in aglomeracijsko skupnost.
Kanton Fréjus je sestavni del okrožja Draguignan.
Fréjus je bil ustanovljen leta 49 pred našim štetjem kot rimski Forum Julii, kasneje Forum Julium (2. stoletje), de Frejurio (1035) in Frejus (1436). Okoli leta 30 pr. n. št. je postal kolonija za veterane 8. legije, v približno istem času se je začela tudi gradnja mestnega pristanišča, ki je postalo za Ostio drugo največje v rimskem cesarstvu, vse do padca Nerona leta 69 našega štetja.
V zgodnjem srednjem veku je vpliv Fréjusa postopoma upadel do 10. stoletja, ko je prišel pod nadzor mestnega škofa Riculpha, s katerim se je začelo novo obdobje mesta. Od 1957 je Frejús le nominalni sedež škofije Fréjus-Toulon.
Decembra 1959 so poplavne vode ob popustitvi jezu Malpasset opustošile zahodne četrti mesta, pri čemer je umrlo 500 ljudi.
Fréjus je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.