Frontispic (knjiga)

From Wikipedia, the free encyclopedia

Frontispic (knjiga)

Frontispic v knjigah je dekorativna ali informativna ilustracija, ki je obrnjena proti naslovni strani knjige, običajno na levi ali hrbtni strani nasproti desne ali pravokotne strani knjige.[1] V nekaterih starodavnih izdajah ali v sodobnih luksuznih izdajah so na frontispicu tematski ali alegorični elementi, v drugih je avtorjev portret, ki se pojavi kot frontispic. V srednjeveških iluminiranih rokopisih je bila predstavitvena miniatura, ki je prikazovala knjigo ali besedilo, ki je bilo predstavljeno (od koga in komu je različno), pogosto uporabljena kot naslovnica.

Thumb
Frontispic, ki ga je naslikal William Blake za svojo Milton a Poem, objavljeno leta 1810

Etimologija

Beseda izvira iz francoske besede frontispice, ki izhaja iz pozne latinske besede frontispicium,[2] sestavljene iz latinskih frons ('čelo') in specere ('gledati'). Bil je sinonim za metoposkopijo. V angleščini je bil prvotno uporabljen kot arhitekturni izraz, ki se nanaša na okrasno fasado stavbe. V 17. stoletju se je v drugih jezikih, kot je italijanščina,[3] izraz začel nanašati na naslovno stran knjige, ki je bila takrat pogosto okrašena z zapletenimi gravurami, ki so si iz arhitekture izposodile slogovne elemente, kot so stebri in pedimenti.

V 17. stoletju je naslovno stran knjige spremljala ilustracija na sprednji strani (znana v italijanščini kot antiporta), tako da je v angleščini izraz prevzel pomen, ki ga ohranja danes, že leta 1682. Do takrat se je angleško črkovanje po ljudski etimologiji spremenilo iz 'frontispice' v 'frontispiece' ('front' + 'piece').[4]

V slovenščini Frontispic pomeni »podoba in okraski na naslovni ali prednaslovni strani v knjigi« Fran

Galerija primerov

Sklici

Zunanje povezave

Loading related searches...

Wikiwand - on

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.