From Wikipedia, the free encyclopedia
Franjo Golob, slovenski grafik, akademski slikar in restavrator, * 5. april 1913, Prevalje, † 3. september 1941, Domžale.
| Franjo Golob | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 5. april 1913 Prevalje |
| Smrt | 9. september 1941 (28 let) Domžale |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | slikar, konzervator, tiskarski grafik |
Rodil se je očetu stražniku Jožefu in materi Elizabeti (rojena Šaše). Golob je eno leto obiskoval kiparski oddelek Tehniške srednje šole v Ljubljani pri prof. F. Kralju, nato je študij nadaljeval v Zagrebu, kjer je leta 1937 diplomiral iz slikarstva na Umetnostni akademiji Zagreb. Na Dunaju je 1939 končal tečaj restavriranja. Bil je član skupine Gruda. Povezal se je s skupino, ki je pripravljala upor proti okupatorju in v Črnečah, zaradi česar so ga 22. 8. 1941 aretirali in odpeljali na Prevalje v prostore tedanje šole, od tam pa v Begunje in ga nato v skupini desetih talcev ustrelili 3. 9. 1941 v Domžalah kot prvega talca umetnika.[1]
Franja Goloba uvrščajo med najzanimivejše in najbolj originalne likovne umetnike v času pred drugo svetovno vojno. Po slovenskih javnih in zasebnih zbirkah je ohranjenih okoli sto njegovih del.[1] Za Golobovo delo je značilna težnja po ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. V olju je ustvarjal izrazito koloristična dela, socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete. V njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator in beležil v akvarelih. Zapustil je mapo (N'mav čriez izaro, 1938) osemnajstih lesorezov po motivih koroških ljudskih pesmi.
Po Golobu je so leta 1963 poimenovali osnovno šolo na Prevaljah. Leta 2001 so v Spominskem parku na Prevaljah postavili njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Radeta Nikolića.[1] Na Kogelnikovi domačiji v Podklancu pri Dravogradu, kjer je bival leta 1941, so leta 1984 odkrili spominsko ploščo.[1]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
