Francesco Bartolomeo Rastrelli

Francesco Bartolomeo Rastrelli (rusko Франче́ско Бартоломе́о (Варфоломе́й Варфоломе́евич) Растре́лли), italijanski arhitekt, * 1700, Pariz, Kraljevina Francija, † 29. april 1771, Sankt Peterburg, Ruski imperij

Francesco Bartolomeo Rastrelli
Rojstvo	1700[1][2][…] Pariz[3]
Smrt	29. april (10. maj) 1771[4][5] Sankt Peterburg
Državljanstvo	Ruski imperij
Poklic	arhitekt
Pomembnejša dela	Rundāle (dvorec) Jeglavska palača Palača Petergof Samostan Smolni
Gibanje	baročna arhitektura

Delal je predvsem v Rusiji. Razvil je lahko prepoznaven slog poznega baroka, tako razkošen kot veličasten. Njegova glavna dela, vključno Zimski dvorec v Sankt Peterburgu in Katarinina palača v Carskem selu, slovijo po ekstravagantnem razkošju in bogastvu okrasja.^[6]

Življenjepis

Leta 1716 se je Bartolomeo preselil v Sankt Peterburg, ki je le štiri leta pred tem postal nova ruska prestolnica, skupaj s svojim očetom, italijanskim kiparjem Carlom Bartolomeom Rastrellijem (1675–1744). Njegova ambicija je bila združiti najnovejšo italijansko arhitekturno modo s tradicijo moskovskega baročnega sloga. Prvo pomembno naročilo je prišlo leta 1721, ko so ga prosili, naj zgradi palačo princu Dimitriju Cantemirju, nekdanjemu vladarju Moldavije.

Na mesto višjega dvornega arhitekta je bil imenovan leta 1730. Njegova dela so bila naklonjena monarhom tistega časa in to mesto je obdržal v času vladanja cesaric Ane (1730–1740) in Elizabete (1741–1762).

Zadnji in najbolj ambiciozen Rastrellijev projekt je bil samostan Smolni v Sankt Peterburgu, kjer naj bi cesarica Elizabeta preživela preostanek svojega življenja. Predvideni zvonik naj bi postal najvišja stavba v Sankt Peterburgu in celotni Rusiji. Elizabetina smrt leta 1762 je Rastrelliju preprečila dokončanje tega velikega načrta.

Nova cesarica Katarina II. je baročno arhitekturo zavrgla kot staromodno stepeno smetano, ostareli arhitekt pa se je umaknil na Kurlandijo, kjer je nadzoroval dokončanje in dekoracijo vojvodskih palač.

Zadnja leta je preživel v nejasnem trgovanju z italijanskimi trgovci z umetninami. V Cesarsko akademijo umetnosti je bil izvoljen nekaj mesecev pred smrtjo. Trg pred samostanom Smolni nosi Rastrellijevo ime že od leta 1923. Je subjekt skladbe Rastrelli v Sankt Peterburgu, ki jo je leta 2000 napisal italijanski skladatelj Lorenzo Ferrero.

Družina

Živel je z očetom in materjo, imel je tudi ženo Marijo in tri otroke (enega sina in dve hčerki) po popisu iz leta 1737.^[7]

Sin Rastrelli (Joseph Jacob) je umrl decembra 1737 zaradi kolere, januarja 1738 pa je umrla njegova hči Eleanora.^[8]

Cesarica Elizabeta Ruska (1741–1761)

Hči Petra I. je bila sumljiva do vseh, ki so služili dvoru njenih predhodnikov. Po pregledu vseh arhitektov v Sankt Peterburgu je bila cesarica prepričana, da je Francesco Rastrelli najboljši. Zato je Francesco začel služiti cesarici šele leta 1744.

V obdobju 1744-1760 je zgradil vse svoje slavne zgradbe:

• Poletna palača (uničena, pozidana s strani Inženirskega gradu)
• Lesena Zimska palača na Nevskem (uničena, mestne stolpnice)
• Kamnita Zimski dvorec (danes glavna stavba muzeja Ermitaž)
• Cerkev in samostan Smolni s štirimi cerkvami in celicami
• Palača kanclerja Voroncova v Sankt Peterburgu, obnovljena kot vojaška šola)
• Palača Stroganov, (zdaj je podružnica Državnega ruskega muzeja)
• Katarinina palača v Carskem selu (obnovljena, Carsko selo (muzej-rezervat))
• Dokončanje in dekoracija notranjosti Aničkove palače v Sankt Peterburgu.

Deset ohranjenih stavb Rastrellija

#	Slika	Ime	Lokacija	Datum
1		Rundāle (dvorec)	Pilsrundāle blizu mesta Bauska Latvija	1736–1740 1764–1767
2		Jelgavska palača	Jelgava Latvija	1738–1740 1763–1772
3		Palača Petergof	Petergof blizu Sankt Peterburga  Rusija	1747–1755
—		Kapela palače Petergof	Petergof blizu Sankt Peterburga  Rusija	1747–1751
4		Cerkev sv. Andreja, Kijev	Kijev  Ukrajina	1748–1767
5		Samostan Smolni	Sankt Peterburg  Rusija	1748–1764
6		Voroncova palača, Sankt Peterburg	Sankt Peterburg  Rusija	1749–1757
7		Katarinina palača	Carsko selo (Puškin, Sankt Peterburg)  Rusija	1752–1756
—		Paviljon Ermitaž	Carsko selo (Puškin)  Rusija	1749
8		Mariinska palača	Kijev  Ukrajina	1752 1870
9		Palača Stroganov	Sankt Peterburg  Rusija	1753–1754
10		Zimski dvorec	Sankt Peterburg  Rusija	1754–1762[9]

Boris Vipper domneva, da je bil Rastrellijev zadnji (in nedokončani) načrt za neoklasicistično graščino Zaļenieki blizu Mitave (sodobna Jelgava).

Uničene stavbe

#	Slika	Ime	Opomba	Lokacija	Datum
1		Anina zimska palača	Zgrajena iz lesa, nadomestila jo je Katarinina palača, Moskva	okrožje Lefortovo, Moskva  Rusija	1731 nadomeščena 1736 pogorela 1746
2		Anina zimska palača	Nadomeščena z Zimsko palačo	Sankt Peterburg  Rusija	1732–1735 uničena 1754
3		Poletna palača	Zgrajena iz lesa, nadomestil jo je Grad svetega Mihaela	Sankt Peterburg  Rusija	1741–1744 uničena 1797
4		Zimska kremeljska palača	Nadomeščena z Velika Kremeljska palača	Moskovski kremelj  Rusija	1747–1756 obnova 1798 uničena 1837

Posmrtna slava

Rastrelli je kultna figura ruskega baroka. Njegove grafike s pokrajinami Carskega sela so bile v času Rastrellijevega življenja razširjene po vsej Evropi, nekaj primerov pa je v zbirkah Ukrajine in Nemčije.

• V Carskem selu je bil postavljen doprsni kip Rastrellija.
• Drugi doprsni kip slavnega arhitekta je bil postavljen na trgu St. Manege v Sankt Peterburgu.
• Leta 1972 je nastal dokumentarni film Arhitekt Rastrelli (režija Maria Kligman, Lennauchfilm, Rusija).
• Eden od trgov v Sankt Peterburgu se je imenoval Rastrellijev trg.
• Kvartet ruskih violončelistov, med katerimi so Kirill Kravcov, Mihail Degtjarev, Kirill Timofejev in Sergej Drabkin, se imenuje Rastrelli. Kvartet deluje v Nemčiji in igra glasbo od baroka do sodobnosti.

Sklici

1. Arkitekter verksamma i Sverige — 2014.

   d:Track:Q17373699
2. Record #119527723 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.

   d:Track:Q27302d:Track:Q36578
3. Bell A. Encyclopædia Britannica — Encyclopædia Britannica Inc., 1768.

   d:Track:Q455d:Track:Q2846567d:Track:Q2743906
4. http://www.saint-petersburg.com/famous-people/francesco-rastrelli/
5. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.

   d:Track:Q193563d:Track:Q19938912
6. Enciklopedija Britanica
7. Yu. Denisov, A. Petrov. Architect Rastrelli – P. 192.
8. Yu. M. Ovsyannikov. Francesco Bartolomeo Rastrelli.
9. Ring, Trudy; Watson, Noelle; Schellinger, Paul (28. oktober 2013). Northern Europe: International Dictionary of Historic Places. ISBN 9781136639449.

Zunanje povezave