Spekter fetalnih alkoholnih motenj

Spekter fetalnih alkoholnih motenj (Fetal alcohol spectrum disorders - FASDs) je skupina stanj, ki se lahko pojavijo pri osebah, katerih matere so med nosečnostjo uživale alkohol. Težave so lahko med drugim nenavaden videz, nizka rast in nizka telesna teža, majhna glava, slaba koordinacija, nizka inteligenca, vedenjske težave in težave s sluhom ali vidom. Za prizadete je bolj verjetno, da imajo težave v šoli, težave z zakonom, da se lotevajo visokotveganih aktivnosti in imajo težave z alkoholom ali drugimi drogami.^[5] Najbolj huda oblika bolezni je znana kot fetalni alkoholni sindrom (FAS). Druge vrste vključujejo delni fetalni alkoholni sindrom (pFAS), z alkoholom povezane nevrološke motnje razvoja (ARND) in z alkoholom povezane porodne okvare (ARBD).^[1]

Motnje fetalnega alkoholnega sprektra
Sopomenke	nanavaden videz, nizka postava, nizka teža,majhna glava, slaba koordinacija, nizka inteligenca, vedenjski problemi[1]
Dojenček s fetalnim alkoholnim sindromom
Specialnost	medicinska genetika, nevrologija
Trajanje	dolgotrajno[1][2]
Vzroki	pitje alkohola med nosečnostjo[1]
Diagnostični postopki	na osnovi simptomov[1]
Preventiva	izogibati se pitju alkohola med nosečnostjo[3]
Pogostost	2–5 % (EU, ZDA)[4]

Spekter fetalnih alkoholnih motenj povzroča pitje alkohola med nosečnostjo. Raziskave v ZDA so pokazale, da je približno 10% nosečnic pilo alkohol zadnji mesec nosečnosti in 20% do 30% enkrat med nosečnostjo. Okoli 4,7 % nosečih žensk v Severni Ameriki je alkoholičark.^[6] Tveganje za težave, je odvisno od količine in pogostosti uživanja alkohola, kot tudi od tega, kdaj med nosečnostjo do tega pride. Drugi dejavniki tveganja so starost matere, kajenje in slaba prehrana.^[7][8] Ni znano, da bi za pitje med nosečnostjo obstajala varna količina ali varno obdobje. .^[9] Pitje manjših količin alkohola ne vodi do nepravilnosti v obrazu, lahko pa povzroči vedenjske težave. Alkohol prehaja skozi krvno možgansko pregrado in tako neposredno in posredno vpliva na razvoj otroka.^[10] Diagnoza temelji na znakih in simptomih, ki jih oseba kaže.

Spekter fetalnih alkoholnih motenj je mogoče preprečiti tako, da se nosečnica izogiba alkoholu.^[3] Iz tega razloga zdravstveni organi pitje alkohola med nosečnostjo ali v obdobju, ko naj bi prišlo do zanositve, odsvetujejo.^[11][12][13] Zdravstveno stanje je dokončno, zdravljenje pa lahko izboljša rezultate.^[2] Posegi lahko vključujejo terapijo z interakcijo starši-otrok, , prizadevanja, spremeniti otrokovo vedenje in morda zdravila.^[14]

Za FASD se ocenjuje, da prizadeva 2 % in 5 % ljudi v ZDA in Zahodni Evropi. FAS naj bi prišo pri .2 in 9 na 1000 živorojenih v ZDA. V Južni Afriki je pri nekaterih populacijah zaslediti raven tudi do 9%. Negativne učinke alkohola med nosečnostjo so opisovali že od antičnih časov dalje.^[15] Doživljenjski stroška na otroka s FAS so leta 2002 znašali 2 milijona USD.^[4] izraz fetalni alkoholni sindrom je bil prvič uporabljen leta 1973.

Sklici

1. »Facts about FASDs«. 16. april 2015. Pridobljeno 10. junija 2015.
2. Rasmussen, Carmen; Andrew, Gail; Zwaigenbaum, Lonnie; Tough, Suzanne (20. november 2016). »Neurobehavioural outcomes of children with fetal alcohol spectrum disorders: A Canadian perspective«. Paediatrics & Child Health. Zv. 13, št. 3. str. 185–191. ISSN 1205-7088. PMC 2529423. PMID 19252695.
3. »Alcohol Use in Pregnancy«. 17. april 2014. Pridobljeno 10. junija 2015.
4. »Data & Statistics Prevalence of FASDs«. Center for Disease Control and Prevention. 16. april 2015. Pridobljeno 10. junija 2015.
5. Coriale, G; Fiorentino, D; Di Lauro, F; Marchitelli, R; Scalese, B; Fiore, M; Maviglia, M; Ceccanti, M (2013). »Fetal Alcohol Spectrum Disorder (FASD): neurobehavioral profile, indications for diagnosis and treatment«. Rivista di psichiatria. Zv. 48, št. 5. str. 359–69. doi:10.1708/1356.15062. PMID 24326748.
6. McHugh, RK; Wigderson, S; Greenfield, SF (Junij 2014). »Epidemiology of substance use in reproductive-age women«. Obstetrics and gynecology clinics of North America. Zv. 41, št. 2. str. 177–89. doi:10.1016/j.ogc.2014.02.001. PMC 4068964. PMID 24845483.
7. Gupta, Keshav Kumar; Gupta, Vinay Kumar; Shirasaka, Tomohiro (2016). »An Update on Fetal Alcohol Syndrome—Pathogenesis, Risks, and Treatment«. Alcoholism: Clinical and Experimental Research. Zv. 40, št. 8. str. 1594–1602. PMID 27375266.
8. »Fetal Alcohol Exposure«. april 2015. Pridobljeno 10. junija 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
9. Williams, J. F.; Smith, V. C. (19. oktober 2015). »Fetal Alcohol Spectrum Disorders«. Pediatrics. Zv. 136, št. 5. str. e1395–e1406. doi:10.1542/peds.2015-3113.
10. Fetal Alcohol Spectrum Disorder: Management and Policy Perspectives of FASD. John Wiley & Sons. 2011. str. 73–75. ISBN 9783527632565.
11. Carmona, Richard H. (2005). »A 2005 Message to Women from the U.S. Surgeon General« (PDF). Pridobljeno 12. junija 2015.
12. Fetal alcohol syndrome : diagnosis, epidemiology, prevention, and treatment. Washington, D.C.: National Academy Press. 1995. ISBN 0-309-05292-0.
13. »Australian Government National Health and Medical Research Council«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2012. Pridobljeno 4. novembra 2012.
14. Roszel, EL (13. april 2015). »Central nervous system deficits in fetal alcohol spectrum disorder«. The Nurse practitioner. Zv. 40, št. 4. str. 24–33. doi:10.1097/01.npr.0000444650.10142.4f. PMID 25774812.
15. Riley, EP; Infante, MA; Warren, KR (Junij 2011). »Fetal alcohol spectrum disorders: an overview«. Neuropsychology review. Zv. 21, št. 2. str. 73–80. doi:10.1007/s11065-011-9166-x. PMC 3779274. PMID 21499711.