Elia Kazan

Elias Kazantzoglou (grško Ηλίας Καζαντζόγλου,IPA: [iˈli.as kazanˈdzoɣlu], znan kot Elia Kazan),^{[3][4][lower-alpha 1]}, ameriški filmski in gledališki režiser, producent, scenarist in igralec grškega porekla, * 7. september 2003, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo, † 28. september 2003, New York, ZDA.

Elia Kazan
Kazan ok. 1950
Domače ime	Ηλίας Καζαντζόγλου
Rojstvo	Elias Kazantzoglou 7. september 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…] Konstantinopel, Osmansko cesarstvo (danes Istanbul, Turčija)
Smrt	28. september 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…] (94 let) New York
Državljanstvo	ZDA  Grčija
Izobrazba	Williams College (BA) Yale University Juilliard School
Poklic	filmski režiser, scenarist, filmski producent, pisatelj, gledališki režiser, filmski igralec, režiser, producent, igralec
Leta aktivnosti	1934–1976
Zakonci	Molly Day Thacher ​ ​ (por. 1932; † 1963)​ Barbara Loden ​ ​ (por. 1967; † 1980)​ Frances Rudge ​ (por. 1982)​
Otroci	5, vključno z Nicholas
Sorodniki	Zoe Kazan (vnukinja) Maya Kazan (vnukinja)
Podpis

Elia Kazan je bil ameriški filmski in gledališki režiser, producent, scenarist in igralec, ki ga je The New York Times opisal kot »enega najbolj cenjenih in vplivnih režiserjev v zgodovini Broadwaya in Hollywooda«.^[6]

Rodil se je v Konstantinoplu (danes Istanbul) grškim staršem iz Kapadokije. Njegova družina se je preselila v Združene države Amerike leta 1913, ko je bil star štiri leta. Šolal se je na Williams Collegeu in nato Yale School of Drama. Nato je osem let profesionalno igral, nato pa se leta 1932 pridružil Group Theater in leta 1947 soustanovil Actors Studio. Z Robertom Lewisom in Cheryl Crawford je njegov igralski studio uvedel metodo igranja »Method Acting« pod vodstvom Leeja Strasberga. Kazan je igral tudi v nekaj filmih, vključno z City for Conquest (1940).^[7]

Kazanu so bili pomembni osebni ali družbeni problemi, ki so ga zanimali, kar se je odražalo v njegovih filmih. Izjavil je: »Ne premaknem se, razen če nimam nekaj empatije do osnovne teme.«^[8] Njegov prvi film s takšno »problemsko« tematiko je bil Gentleman's Agreement (1947) z Gregoryjem Peckom, ki se je ukvarjal z antisemitizmom v Ameriki. Film je prejel osem nominacij za oskarja in osvojil tri, vključno s Kazanovo prvo nagrado za najboljšega režiserja. Sledil je film Pinky (1949), eden prvih mainstream hollywoodskih filmov, ki obravnava rasne predsodke proti Afroameričanom. Film A Streetcar Named Desire (1951), priredba istoimenske gledališke igre, ki jo je tudi režiral, je prejel dvanajst nominacij za oskarja, osvojil štiri. Marlon Brando je v tem filmu dosegel svoj preboj. Tri leta pozneje je Elia Kazan ponovno sodeloval z Marlonom Brandom v filmu On the Waterfront, ki govori o korupciji sindikatov v newyorškem pristanišču. Ta film je prejel dvanajst nominacij za oskarja in osvojil osem. Leta 1955 je režiral East of Eden Johna Steinbecka, ki je filmskemu občinstvu predstavil Jamesa Deana.^{[navedi vir]}

Prelomnica v Kazanovi karieri se je zgodila leta 1952, ko je pričal pred Committee on Un-American Activities leta 1952 v času hollywoodskega črnega seznama. Njegovo pričanje je povzročilo močne negativne reakcije mnogih prijateljev in kolegov, saj je s tem pomagal končati kariere nekdanjih igralskih kolegov Morrisa Carnovskega in Arta Smitha ter dramatikom Cliffordom Odetsom.^[9] Kazan in Odets sta se dogovorila, da bosta pred komisijo imenovala drug drugega.^[10] Kazan je pozneje opravičil svoje dejanje z besedami, da je izbral »le bolj sprejemljivo od dveh alternativ, ki sta bili tako ali tako boleči in napačni.«^[11] Njegovo protikomunistično pričanje je še desetletja kasneje povzročalo polemike. Ko je Kazan leta 1999 prejel častnega oskarja. Poleg tega se je pred prizoriščem, kjer je potekala podelitev, zbralo približno 250 protestnikov, ki so protestirali proti odločitvi, da Kazanu podelijo to nagrado.^[12]

Kazanu so pripisovali velik vpliv na filme 1950-ih in 1960-ih z njegovimi provokativnimi, problemsko usmerjenimi temami. Režiser Stanley Kubrick ga je označil za »brez dvoma, najboljšega režiserja, ki ga imamo v Ameriki, [in] sposobnega delati čudeže z igralci, ki jih uporablja.«^[13]:36[14] Avtor filmov Ian Freer je zaključil, da je tudi »če so njegova dosežki omadeževani s politično polemiko, dolg Hollywooda – in igralcev vsepovsod – do njega ogromen.«^[15] Orson Welles je rekel, da je »Kazan je izdajalec [...] [vendar] je zelo dober režiser.«^[16] Leta 2010 je Martin Scorsese sorežiral dokumentarni film A Letter to Elia kot osebni poklon Kazanu.^[17][18]

Filmografija

Režirani filmi

Leto	Film	Distributor
1945	A Tree Grows in Brooklyn	20th Century Fox
1947	The Sea of Grass	Metro-Goldwyn-Mayer
	Boomerang!	20th Century Fox
	Gentleman's Agreement
1949	Pinky
1950	Panic in the Streets
1951	A Streetcar Named Desire	Warner Bros.
1952	Viva Zapata!	20th Century Fox
1953	Man on a Tightrope
1954	On the Waterfront	Columbia Pictures
1955	East of Eden	Warner Bros.
1956	Baby Doll
1957	A Face in the Crowd
1960	Wild River	20th Century Fox
1961	Splendor in the Grass	Warner Bros.
1963	America America
1969	The Arrangement	Warner Bros.-Seven Arts
1972	The Visitors	United Artists
1976	The Last Tycoon	Paramount Pictures

Dokumentarni film

• People of the Cumberland (1937)
• Watchtower Over Tomorrow (1945)

Kot igralec

• City for Conquest (1940)
• Blues in the Night (1941)

Nagrade in nominacije

Leto	Nagrada	Kategorija	Naslov	Rezultat	Ref.
1947	Oskar	Najboljša režija	Gentleman's Agreement	Osvojil/a	[19]
1951			A Streetcar Named Desire	Nominiran/a
1954			On the Waterfront	Osvojil/a
1955			East of Eden	Nominiran/a
1963		Najboljši film	America America	Nominiran/a
		Najboljša režija		Nominiran/a
		Najboljši izvirni scenarij		Nominiran/a
1998		Življenjsko delo	Lifetime Achievement	Osvojil/a
1947	Tony Awards	Najboljša režija	All My Sons	Osvojil/a	[20]
1949			Death of a Salesman	Osvojil/a
1956			Cat on a Hot Tin Roof	Nominiran/a
1958		Najboljša igra	The Dark at the Top of the Stairs	Nominiran/a
		Najboljša režija igre		Nominiran/a
1959			J.B.	Osvojil/a
1960			Sweet Bird of Youth	Nominiran/a
1948	Golden Globe Awards	Najboljši filmski režiser	Gentleman's Agreement	Osvojil/a	[21]
1954			On The Waterfront	Osvojil/a
1956			Baby Doll	Osvojil/a
1963			America America	Osvojil/a
1952	British Academy Film Awards	Najboljši film	A Streetcar Named Desire	Nominiran/a	[19]
			Viva Zapata!	Nominiran/a
1954			On the Waterfront	Nominiran/a
1955			East of Eden	Nominiran/a
1956			Baby Doll	Nominiran/a
1952	Filmski festival v Cannesu	Velika nagrada festivala	Viva Zapata!	Nominiran/a	[19]
1955		Najboljši dramski film	East of Eden	Osvojil/a
		Zlata palma		Nominiran/a
1972			The Visitors	Nominiran/a
1953	Mednarodni filmski festival v Berlinu	Zlati medved	Man on a Tightrope	Nominiran/a	[22]
1960			Wild River	Nominiran/a	[23]
1996		Zlati medved za življenjsko delu	N/A	Osvojil/a	[24]
1948	Beneški filmski festival	Mednarodna nagrada	Gentleman's Agreement	Nominiran/a	[19]
1950			Panic in the Streets	Nominiran/a
1950		Zlati lev		Osvojil/a
1951			A Streetcar Named Desire	Nominiran/a
1951		Posebna nagrada žirije		Osvojil/a
1954		Zlati lev	On the Waterfront	Nominiran/a
1954		Srebrni lev		Osvojil/a
1955		OCIC Award		Osvojil/a

Poleg teh nagrad ima Kazan zvezdo na Hollywoodska aleja slavnih, ki se nahaja na 6800 Hollywood Boulevard.^[25]
Je tudi član ameriške gledališke hiše slavnih.^[26]

Bibliografija

• Kazan, Elia (1962). America America. New York: Popular Library. OCLC 21378773.
• Kazan, Elia (1967). The Arrangement: A Novel. New York: Stein and Day. OCLC 36500300.
• Kazan, Elia (1972). The Assassins. London: Collins. ISBN 0-00-221035-5.
• Ciment, Michel (1974). Kazan on Kazan. Viking. Originally published in 1973 by Secker and Warburg, London.
• Kazan, Elia (1975). The Understudy. New York: Stein and Day. OCLC 9666336.
• Kazan, Elia (1977). A Kazan Reader. New York: Stein and Day. ISBN 0-8128-2193-9.
• Kazan, Elia (1978). Acts of Love. New York: Warner. ISBN 0-446-85553-7.
• Kazan, Elia (1982). The Anatolian. New York: Knopf. ISBN 0-394-52560-4.
• Kazan, Elia (1988). Elia Kazan: A Life. New York: Knopf. ISBN 0-394-55953-3.
• Kazan, Elia (1994). Beyond the Aegean. New York: Knopf. ISBN 0-679-42565-9.
• Kazan, Elia; Young, Jeff (1999). The Master Director Discusses His Films. New York: Newmarket Press. ISBN 1-55704-338-8.
• Schickel, Richard (2005). Elia Kazan. New York: Harper Collins. ISBN 978-0-06-019579-3.
• Kazan, Elia (2009). Kazan on Directing. New York: Knopf. ISBN 978-0-307-26477-0.

Opombe

1. Pozneje v življenju je bil v Grčiji znan kot Ελία Καζάν [eˈli.a kaˈzan]—transkripcija njegovega angleškega imena.^[5]

Sklici

1. Record #118776975 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.

   d:Track:Q27302d:Track:Q36578
2. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.

   d:Track:Q193563d:Track:Q19938912
3. Dictionary.com – Kazan
4. Oxford Learners' Dictionary – Elia Kazan
5. »Ελία Καζάν, 28 Σεπτεμβρίου 2003«. ert.gr (v grščini). 28. september 2023.
6. Rothstein, Mervyn (28. september 2003). »Elia Kazan, Influential Director, Dies at 94«. The New York Times. Pridobljeno 28. januarja 2009.
7. »Robert Osborne on Method Acting«. Turner Classic Movies. Pridobljeno 3. oktobra 2017.
8. Stevens, George Jr. (2006). Conversations with the Great Moviemakers of Hollywood's Golden Age. Alfred A. Knopf. str. 389–408.
9. "A McCarthy Era Memory That Can Still Chill The New York Times, January 16, 1997
10. Kazan, Elia, A Life. New York: Doubleday, 1988, pp. 462–63
11. "Scorsese gets personal in his A Letter to Elia" Gulf News, September 6, 2010
12. "Amid Protests, Elia Kazan Receives His Oscar The New York Times, March 22, 1999
13. Ciment, Michel. Kubrick: The Definitive Edition, Faber and Faber, Inc. (1980; 1999)
14. International Dictionary of Films and Filmmakers – 2: Directors, St. James Press (1997) pp. 519–522
15. Freer, Ian. Movie Makers: 50 Iconic Directors, Quercus Publishing (London) (2009) pp. 84–85
16. Film, in; January 25th, History |; Comment, 2023 Leave a. »When Orson Welles Denounced Elia Kazan as a Traitor for Giving Other Filmmakers' Names to Joe McCarthy (1982) | Open Culture« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. julija 2023.
17. "Scorsese Film Defends Anti-Communist Informer Kazan" ABC News, September 4, 2010
18. "A Letter to Elia" Variety, September 4, 2010
19. »Elia Kazan - Awards«. Internet Movie Database. Pridobljeno 23. aprila 2020.
20. »Elia Kazan«. Playbill.com. Pridobljeno 23. aprila 2020.
21. »Winners & Nominees - Elia Kazan«. goldenglobes.com. Pridobljeno 23. aprila 2020.
22. »1st Berlin International Film Festival: In Competition«. berlinale.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2010. Pridobljeno 22. decembra 2009.
23. »IMDB.com: Awards for Wild River«. imdb.com. Pridobljeno 18. januarja 2010.
24. »Berlinale: 1996 Prize Winners«. berlinale.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2018. Pridobljeno 1. januarja 2012.
25. »Elia Kazan«. 25. oktober 2019.
26. »Theater Hall of Fame members«.

Nadaljnje branje

• Jones, David Richard (1986). Great directors at work: Stanislavsky, Brecht, Kazan, Brook. Berkeley; London: University of California Press. ISBN 0-520-04601-3.
• Ciment, Michel (1988). An American Odyssey. London: Bloomsbury Publishing Ltd. ISBN 0-7475-0241-2.
• Schickel, Richard (2005). Elia Kazan: A Biography. New York: HarperCollins Publishers. ISBN 0-06-019579-7.
• Murphy, Brenda (2006). Tennessee Williams and Elia Kazan: a collaboration in the theatre. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-03524-4.

Zunanje povezave

• Elia Kazan na Spletni broadwayski bazi podatkov (Internet Broadway Database)
• Elia Kazan na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb
• Method Man: Elia Kazan's Singular Career by John Lahr in The New Yorker (A Critic at Large)
• Assessing Kazan: His Life and Choice (NYT Books of the Times)
• Some notes on Kazan, HCUAh, and the aftermath of his testimony including his April 13, 1952 statement in The New York Times
• Literature on Elia Kazan