Dresura

Dresura je v širšem pomenu osnovni trening vsakega jahalnega konja, v ožjem pomenu pa je dresura oz. dresurno jahanje vrsta konjeniškega športa in olimpijska disciplina. Konji, ki niso namenjeni za tekmovanja v dresuri, so najpogosteje izšolani do nižjih kategorij dresure, tiste, s katerimi imajo jahači namen tekmovati v tej disciplini, pa šolajo naprej do najvišjih stopenj dresure.^[1]

Dresurna jahačica in žrebec luzitanske pasme

Zgodovina

Ilustracija v knjigi de La Guérnière-ja École de cavalerie

Dresura se je razvila zaradi potreb konjenice, v kateri sta bila spreten jezdec in dobro izšolan konj izjemnega pomena. Prvi zapisi o dresuri so se pojavili v obdobju antike, pri čemer je kot oče dresure najpogosteje omenjan Ksenofont, ki je v svojem delu poudarjal pomen nagrajevanja in prijaznega pristopa do konja.^[2] Z zatonom starogrške kulture so poniknili tudi zapisi o treningu konj. Ponoven vzpon je sledil v 16. stoletju, ko je neapeljski plemič Federico Grisone, sicer zagovornik strožjega pristopa do treninga konj, opisal pravilno držo jahača. Znanje o treningu konj je iz Jahalne šole v Neaplju v Francijo prinesel Antoine de Pluvinel, ki je zagovarjal individualni pristop do vsakega konja in v trening vnesel bolj human odnos do teh živali. V začetku 18. stoletja je francoski jahalni mojster François Robichon de La Guérnière postavil temelje danes sprejetim načelom dresure. Njegov vpliv se je razširil tudi na ozemlje današnje Nemčije in v Avstrijsko cesarstvo.^[3]

Osnove dresure

Namen dresure je prek pravilnega šeststopenjskega treninga ohraniti in poudariti konjeve naravne hode (korak, kas in galop), izboljšati konjevo nosilno moč in posledično njegovo zdravje.

Lestvica šolanja konja

Šolanje jahalnega konja je sistematični trening, ki poteka skozi šest stopenj, pri čemer je vsaka predhodna stopnja predpogoj za izpolnitev naslednje.^[4]

• Takt je oznaka za ritmično pravilne konjeve hode, ki se kažejo v pravilnem zaporedju udarcev nog ob tla.
• Sproščenost se kaže v konjevem prožno nihajočem hrbtu, lepo nošenem repu, sproščenem zatilju in zaprtem gobcu, ki žveči.
• Naslon je stalna rahla zveza med jahačevo roko in konjevim gobcem, ki jahaču omogoča zanesljivo delovanje na konja. Naslon nastane, ko se odriv zadnjih nog prek konjevega hrbta prenese do konjevega gobca, pri čemer konj upogne tilnik in žveči brzdo.
• Zamah pomeni prenašanje energičnega impulza iz zadnjih nog in se odraža v gibanju naprej. Prisoten je le v kasu in galopu, ki vsebujeta fazo lebdenja. Bolj kot je ta očitna, večji je zamah.
• Izravnanost je razvidna, ko kopita zadnjih nog hodijo po isti stezi kot kopita prednjih nog tako na ravnih kot krivih linijah.
• Zbranost se kaže kot prevzemanje večjega dela konjeve teže na zadnje noge in njihovo močnejše upogibanje, pri čemer se konjev zadnji del zniža, prednje noge pa se razbremenijo. Jahač in opazovalec dobita vtis, da se konj pomika navkreber.

Jahačevo delovanje na konja

Jahač na konja deluje z nogami, vajetmi in težo. Tovrstno jahačevo delovanje je v žargonu poimenovano kot jahačeva dejstva. V dresuri naj bi jahač na konja deloval čim bolj neopazno, tako da se zdi, kakor da konj sledi le jahačevim mislim. Delovanje jahačevih nog je priganjalno, kar pomeni, da z nogami vplivamo na konjevo gibanje naprej, ali preprečevalno, ko jahač z nogo prepreči, da bi konjeva zadnja noga na isti strani zapustila prvotno smer. Delovanje rok je zadrževalno, pri čemer jahač priteguje in popušča vajeti. Pomembno združevalno vlogo dejstev ima jahačeva teža, s katero jahač spremlja in usmerja konjevo gibanje.^[4] Pogoj za pravilno delovanje na konja je jahačeva pravilna dresurna drža, za katero je značilno, da jahačeva zadnjica leži s povsem sproščenimi mišicami v sedlu, lega kolen pa je karseda nizka, kar jahaču omogoča globlji sed. Jahačeve goleni visijo navzdol in se dotikajo konjevega telesa. Jahač drži stremena na najširšem delu stopala, gležnji pa ostajajo gibljivi in delujejo kot vzmet pod težo jahača. Gornji del jahačevega telesa je izravnan, s križem, ki niha skupaj s konjevim gibanjem, in sproščenimi ramami, ki so neprisiljeno potisnjene nazaj.^[4] Jahačeve roke ležijo ob telesu, linija od komolca preko podlakti in vajeti do konjevega gobca pa je ravna.^[4]

Klasična dresura

Lipicanski žrebec v piaffu

Glavni članek: Klasična dresura.

Klasična dresura se je razvila zaradi potrebe konjenice in velja za predhodnico moderne dresure, od katere se razlikuje v izvedbi nekaterih dresurnih elementov. Za razliko od moderne dresure goji šolanje konj do visoke šole, ki vključuje elemente šole nad zemljo (levada, kurbeta, kapriola idr.) Klasično dresurno jahanje še danes gojijo nekatere evropske jahalne šole, kot je Španska jahalna šola na Dunaju, francoska državna jahalna šola v Saumurju, Jahalni inštitut Egona von Neindorffa v Nemčiji... Za šolanje se najpogosteje uporablja baročne pasme konj (npr. lipicanci, andaluzijci …). Tako klasična kot moderna dresura temeljita na izpopolnjevanju naravnega gibanja konj in v šolanju zagovarjata sistematični šest stopenjski trening, vendar se v moderni dresuri zaradi usmerjenosti v tekmovanja in dobiček velikokrat pojavljajo primeri zanemarjanja osnovnih načel klasičnega treninga.

Moderna dresura

Cilj dresure je razvoj konja v zadovoljnega športnika preko harmonične vzgoje.^[5]

Maneža

Oznake standardne dresurne maneže (20x60 m)

Dresurna maneža je ograjen prostor s primerno podlago, v katerem potekajo dresurni treningi in tekmovanja. Standardna velikost dresurne maneže je 20 x 60 metrov, manjša dresurna maneža pa je velika 20 x 40 metrov. Standardna dresurna maneža je označena z oznakami oz. črkami, ki jahaču omogočajo lažjo orientacijo v jahališču. Črka A, ki stoji na vhodu v manežo, deli kratko stezo na polovico. V smeri urinega kazalca ji na dolgi stezi sledijo oznake K-V-E-S-H, drugo kratko stezo pa razpolavlja črka C, ki ji na dolgi stezi sledijo M-R-B-P-F. Srednja linija, ki poteka od črke A do oznake C, sicer ni označena, je pa določena z D-L-X-I-G, pri čemer je X središčna točka maneže. Ob posameznih oznakah mora jahač izvesti vnaprej določene elemente dresurnega jahanja.

Tekmovanje in ocenjevanje

Dresurno tekmovanje poteka v obliki turnirjev, ki zajemajo več tekmovanj. Na posameznem tekmovanju jahači in jahačice odjahajo predpisano nalogo, ki vključuje dresurne elemente določene težavnosti. Glede na njihovo zahtevnost se oblikujejo težavnostne kategorije, pri čemer je kategorija E (elementarna) najlažja, po naraščajoči zahtevnosti pa ji sledijo A (začetniška), L (lahka), (LM), M (srednje težka, ang. medium) in S (težka, ang. special). Sodniški zbor sestavlja od 3 do 7 članov. Nameščeni so v kabinah, razporejenih na obrobju maneže ob kratki stezi na črkah H, C in M. V primeru petih sodnikov dva spremljata tekmovalce s pozicij E in B. Sodnik na C je glavni sodnik, ki med drugim odloča o napakah in izključitvi tekmovalca. Med nastopom jahači izvajajo na pamet naučene dresurne naloge, ki so vnaprej predpisane in enake za vse tekmovalce. Sodniki ocenjujejo pravilnost izvedbe dresurnih elementov, sproščenost in pravilnost hodov, zamah, poslušnost in jahačevo pravilno uporabo dejstev.

Vse elemente ocenjujejo z ocenami od 0 do 10:

• 10 – odlično
• 9 – zelo dobro
• 8 – dobro
• 7 – še kar dobro
• 6 – zadovoljivo
• 5 – zadostno
• 4 – nezadostno (pomanjkljivo)
• 3 – precej slabo
• 2 – slabo
• 1 – zelo slabo
• 0 – ni bilo izvedeno

Od leta 2011 lahko sodniki pri vseh mednarodnih in nekaterih državnih nalogah uporabljajo tudi polovične ocene. Sodniki ocene pojasnjujejo s komentarji, ki jih zapisujejo ustrezno usposobljeni zapisnikarji.

V primeru prve napake se jahaču odštejeta 2 točki, z naslednjo še 2, po tretji napaki pa je tekmovalni par izključen. Izključitev sledi tudi v primeru konjevega šepanja, upiranja, padca, odhoda iz jahališča ali zunanje pomoči.^[6] Zmagovalni par je tisti, ki zbere najvišji odstotek točk.

Poleg uradnih nalog lahko organizatorji turnirjev razpišejo tudi tekmovanja v prostem programu z glasbo (kür), v katerem jahači elemente določene težavnostne stopnje odjahajo po svoji koreografiji.

Dresurni elementi

Nalogi najvišjega nivoja v težavnostni kategoriji S sta Grand Prix in Grand Prix Special, ki zajemata vsa osnovna gibanja (korak, kas in galop) v zbrani in pojačani obliki. Vključujeta tudi pirueto v galopu, piaffe, passage, travers, menjave galopa v skoku na dva koraka in na vsak korak.

Oprema konja

Dresurno sedlo

Konj je osedlan z dresurnim sedlom, katerega posebnost sta dolga in ravna sedelna lista. Pod sedlom je nameščena bela podloga – podsedelnica. V višjih kategorijah dresure je obvezna uzda z angleškim nosnikom, navadno brzdo in strogo brzdo oz. kandaro s podbradno verižico. Ostali pripomočki (bandaže, ščitniki, kopitni zvonci itd.) in okraski so prepovedani.

Oprava jahača

Jahač nosi bele ali krem jahalne hlače, črn ali temno moder suknjič ali frak in enakobarven cilinder oz. čelado. Na rokah ima rokavice bele ali krem barve, obute pa ima črne škornje. Obvezna je uporaba ostrog, razen na tekmovanjih za otroke in ponije.

Dresura na olimpijskih igrah

Leta 1912 se je dresura prvič pojavila na poletnih olimpijskih igrah kot posamezna konjeniška disciplina, od leta 1928 pa vključuje tudi ekipni seštevek. V državno ekipo so od leta 1952 lahko vključene tudi ženske. Dresura je uvrščena tudi med discipline paraolimpijskih iger.

Olimpijski prvak
Leto	Država	Jahač	Konj	Ekipni zmagovalci
1912	Švedska	Carl Bonde	Emperor	–
1920	Švedska	Janne Lundblad	Uno	–
1924	Švedska	Ernst Linder	Piccolomini	–
1928	Nemčija	Carl-Friedrich von Langen	Draufgänger	Nemčija
1932	Francija	Xavier Lesage	Taine	Francija
1936	Nemčija	Heinz Pollay	Kronos	Nemčija
1948	Švica	Hans Moser	Hummer	Francija
1952	Švedska	Henri Saint Cyr	Master Rufus	Švedska
1956	Švedska	Henri Saint Cyr	Juli	Švedska
1960	Sovjetska zveza	Sergei Iwanowitsch Filatow	Absent	–
1964	Švica	Henri Chammartin	Woermann	Nemčija
1968	Sovjetska zveza	Iwan Michailowitsch Kisimow	Ichor	ZR Nemčija
1972	ZR Nemčija	Liselott Linsenhoff	Piaff	Sovjetska zveza
1976	Švica	Christine Stückelberger	Granat	ZR Nemčija
1980	Avstrija	Elisabeth Theurer	Mon Chérie	Sovjetska zveza
1984	ZR Nemčija	Reiner Klimke	Ahlerich	ZR Nemčija
1988	ZR Nemčija	Nicole Uphoff	Rembrandt	ZR Nemčija
1992	Nemčija	Nicole Uphoff	Rembrandt	Nemčija
1996	Nemčija	Isabell Werth	Gigolo	Nemčija
2000	Nizozemska	Anky van Grunsven	Bonfire	Nemčija
2004	Nizozemska	Anky van Grunsven	Salinero	Nemčija
2008	Nizozemska	Anky van Grunsven	Salinero	Nemčija
2012	Velika Britanija	Charlotte Dujardin	Valegro	Velika Britanija

Rekordi

Grand Prix

Rezultat	Jahač	Konj	Datum	Kraj
87,460 %	Charlotte Dujardin	Valegro	16. december 2014	CDI-W London 2014[7]
87,129 %	Charlotte Dujardin	Valegro	19. april 2014	Svetovni pokal v Lyonu 2014[8]
85,942 %	Charlotte Dujardin	Valegro	22. avgust 2013	Evropsko prvenstvo v Herningu 2013[9]
84,447 %	Charlotte Dujardin	Valegro	17. december 2012	CDI-W London[10]
84,085 %	Edward Gal	Totilas	26. avgust 2009	Evropsko prvenstvo v Windsorju[11]
81,333 %	Anky van Grunsven	Salinero	22. junij 2006	CHIO Rotterdam[12]

Grand Prix Spécial

Rezultat	Jahač	Konj	Datum	Kraj
88,022 %	Charlotte Dujardin	Valegro	29. april 2012	CDI 4* Hagen [13]
86,458 %	Edward Gal	Totilas	17. julij 2010	CHIO Aachen[14]
84,042 %	Adelinde Cornelissen	Parzival	27. avgust 2009	Evropsko prvenstvo v Windsorju[15]

Prosti program z glasbo (Grand Prix)

Rezultat	Jahač	Konj	Datum	Kraj
94,300 %	Charlotte Dujardin	Valegro	17. december 2014	CDI-W London[16]
93,975 %	Charlotte Dujardin	Valegro	17. december 2013	CDI-W London[17]
92,300 %	Edward Gal	Totilas	16. december 2009	CDI-W London[18]
90,750 %	Edward Gal	Totilas	29. avgust 2009	Evropsko prvenstvo v Windsorju[19]
87,925 %	Anky van Grunsven	Salinero	25. marec 2006	CDI-W ’s-Hertogenbosch[20]

Dresurno jahanje na Slovenskem

Vladimir Seunig je bil prvi jahač slovenskega rodu, ki je v mednarodni konkurenci dosegal odmevne rezultate na dresurnih tekmovanjih.

Začetki lipiške jahalne šole segajo v leto 1952, ko je Lipica dobila prvega trenerja. Tekmovalec Alfonz Pečovnik je leta 1957 s kobilo Thais XI na mednarodnem turnirju na Dunaju zasedel 2. mesto. Po letu 1973 so se v Lipici usmerili k tekmovalnem dresurnem jahanju, s čimer so želeli povečati svojo prepoznavnost.^[21] Ekipa lipiških jahačev, ki so jo sestavljali Alojz Lah, Dušan Mavec in Stojan Moderc, je leta 1983 na evropskem prvenstvu v dresurnem jahanju v Aachnu med štirinajstimi ekipami dosegla 6. mesto. Ista ekipa je na poletnih olimpijskih igrah leta 1984 zasedla 10. mesto. Leta 2006 je lipiški jahač Igor Maver z žrebcem 085 Favory Canissa XXII nastopil na Svetovnih konjeniških igrah v Aachnu in zasedel 68. mesto.

Sklici in viri

1. Jože Jurkovič. Konjereja. Ljubljana: Kmečki glas (Zbirka: Knjižica za pospeševanje kmetijstva), 1983. (COBISS)
2. Alja Kisilak Učenje konja in komunikacija z njim (diplomsko delo). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2008. (COBISS)
3. Alois Podhajsky. The complete training of horse and rider in the principles of classical horsemanship. California: Wilshire book company, 1967.
4. H. D. Donner in D. Specht, Osnovno šolanje jahača in konja. Ljubljana: Konjeniška zveza Slovenije, Slovenska konjeniška akademija, 1995. (COBISS)
5. Konjeniška zveza Slovenije. (2009). Pravilnik FEI za tekmovanja v dresurnem jahanju, str. 6
6. Konjeniška zveza Slovenije. (2009). Pravilnik FEI za tekmovanja v dresurnem jahanju, str. 41
8. Weltcupfinale 2014: Ergebnis Grand Prix de Dressage
9. Europameisterschaften 2013: Ergebnis Grand Prix de Dressage
10. CDI-W London 2012: Ergebnis Grand Prix de Dressage
11. Europameisterschaft Dressur 2009, Ergebnis Grand Prix de Dressage
12. »Grand Prix de Dressage, CHIO Rotterdam 2006«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 1. julija 2014.
13. »CDI 4* Hagen a.T.W. 2012: Ergebnis Grand Prix Spécial«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2012. Pridobljeno 1. julija 2014.
14. »CDIO 5* beim CHIO Aachen 2010: Ergebnis Grand Prix Spécial«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 1. julija 2014.
15. Europameisterschaft Dressur 2009, Ergebnis Grand Prix Spécial
17. CDI-W London 2013: Ergebnis Grand Prix Kür (PDF)
18. CDI-W London 2009: Ergebnis Grand Prix Kür (PDF; 49 kB)
19. Europameisterschaft Dressur 2009, Ergebnis Grand Prix Kür (PDF; 20 kB)
20. »CDI-W 's-Hertogenbosch«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 1. julija 2014.
21. Ivo Mihelič. Otroci burje: Lipica in lipicanec. Ljubljana: Kmečki glas, 2004. (COBISS)

Glej tudi

• domači konj
• konjenik
• konjeništvo
• preskakovanje ovir
• eventing

Zunanje povezave

• Konjeniška zveza Slovenije.
• Mednarodna konjeniška zveza.