Dijon

Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije^[2], občina in prefektura departmaja Côte-d'Or. Danes je mesto poznano kot gastronomsko središče. V njegovi okolici se nahajajo znameniti burgundski vinogradi, prav tako poznana pa je tudi njegova gorčica. Leta 2021 je mesto imelo 159.346 prebivalcev.

Dijon
Občina
Lega
Francija Burgundija - Franche-Comté
47°19′23″N 5°2′31″E
Država	Francija
Regija	Burgundija-Franche-Comté
Departma	Côte-d'Or
Okrožje	Dijon
Kanton	Dijon-1, 2, 3, 4, 5 in 6
Interkomunaliteta	Aglomeracijska skupnost Veliki Dijon
Upravljanje
• Župan (2015–2020)	François Rebsamen (Socialistična stranka)
Površina 1	40,41 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2021)[1]	159.346
• Gostota	3.900 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	21231 /21000
Nadmorska višina	220–410 m (povp. 245 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Dijonska stolnica

Geografija

Mesto leži ob Burgundskem kanalu in manjših rekah Ouche in Suzon; slednja teče pod zemljo.

Uprava

Lega okrožja v regiji

Dijon je sedež šestih kantonov^[3]:

• Dijon-1 (del občine Dijon),
• Dijon-2 (del občine Dijon),
• Dijon-3 (del občine Dijon),
• Dijon-4 (del občine Dijon),
• Dijon-5 (del občine Dijon),
• Dijon-6 (del občine Dijon in Corcelles-les-Monts, Flavignerot).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Auxonne, Chenôve, Fontaine-Française, Fontaine-lès-Dijon, Genlis, Gevrey-Chambertin, Grancey-le-Château-Neuvelle, Is-sur-Tille, Mirebeau-sur-Bèze, Pontailler-sur-Saône, Saint-Seine-l'Abbaye, Selongey in Sombernon s 361.844 prebivalci (2016) in površino 2.808,2 km².

Zgodovina

Dijon je nastal kot rimska naselbina Castrum Divionense na območju keltskega plemena Lingones, na poti med Lyonom in Mainzem. Krščanstvo je po ustnem izročilu prišlo v te kraje v 3. stoletju s sv. Benignusom, kasnejšim mestnim zavetnikom. Po popolnem unčenju mesta v požaru leta 1137 je bil kmalu zatem obnovljen ter kasneje postal prestolnica Burgundskega vojvodstva (1384). V tem času je postal izjemno bogat in vpliven. Po njegovi pripojitvi k francoski kroni leta 1477 je ostal sedež province, v katerem se je zbiral parlament. Od 1722 se v njem nahaja tudi univerza. Njegov gospodarski pomen se je dvignil z začetkom izkoriščanja rudnih bogastev kot tudi z izgradnjo kanala skozi Burgundijo in železniške proge med Lyonom in Parizom. Mesto je bilo med drugo svetovno vojno bombardirano, kasneje pa okupirano s strani nemške armade (1940-11. september 1944).

Pobratena mesta

Dijon je pobraten z:^[4]

• Białystok, Poljska, od 1996
• Cluj-Napoca, Romunija
• Chefchaouen, Moroko
• Dakar, Senegal
• Dallas, ZDA, od 1957
• Guimarães, Portugalska
• Mainz, Nemčija, od 1958
• Praga, Češka
• Reggio Emilia, Italija, od 1963
• Skopje, Severna Makedonija, od 1961
• Volgograd, Rusija, od 1960
• York, Združeno kraljestvo, od 1953

Šport

V mestu je med letoma 1927 in 1946 potekala dirka za Veliko nagrado Burgundije. Na dirkališču Dijon-Prenois v bližini Dijona je med letoma 1974 in 1984 petkrat potekala prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Francije, leta 1975 neprvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice, leta 1982 pa prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice.

Glej tudi

• seznam mest v Franciji

Sklici

1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
2. »La carte à 13 régions définitivement adoptée« (v francoščini). Le Monde. Agence France-Presse. 17. december 2014. Pridobljeno 13. januarja 2015.
3. »Décret n° 2014-175 du 18 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département de la Côte-d'Or | Legifrance«. Pridobljeno 13. junija 2017.
4. »Villes partenaires«. dijon.fr (v francoščini). Dijon. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2017. Pridobljeno 12. novembra 2019.

Zunanje povezave

• Uradna stran (francosko)
• turizem