Cojzit

Cojzit je precej redek kalcijev aluminijev hidroksi silikat iz epidotske skupine s kemijsko formulo Ca₂Al₃(SiO₄)₃(OH) in strukturno formulo Ca₂AlOAl₂(SiO₄)(Si₂O₇)(OH).

Cojzit
Kristal rumenega cojzita; velikost: 17 x 10 x 8 mm
Splošno
Kategorija	VIII. razred - Silikati, podrazred: otočni silikati (sorosilikati), epidotska skupina
Kemijska formula	Ca2Al3(SiO4)(Si2O7)O(OH)
Strunzova klasifikacija	09.BG.10
Klasifikacija DANA	58.02.01b.01
Kristalna simetrija	Ortorombska bipiramidna (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina P nmc
Osnovna celica	a = 16,24 Å, b = 5,58 Å, c = 10,1 Å, Z = 4, V = 915,25 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	454,36 g/mol
Barva	Bela, siva, zelenkasto rjava, zelenkasto siva, jabolčno zelena, rjava, modra, rožnato rdeča, škrlatna
Kristalni habit	Stolpičast, prizmatičen, nažlebljen
Kristalni sistem	Ortorombski
Razkolnost	Popolna na {001}
Lom	Raven
Trdota	6,5
Sijaj	Steklast, bisern
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do polprozoren
Gostota	3,3 g/cm3, izračunana: 3,30 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 1,696 – 1,700, nβ = 1,696 – 1,702 nγ = 1,702 – 1,718
Dvolomnost	δ = 0,006 - 0,018
Pleohroizem	x: bledo rožnat do rdeče vijoličen, y: skoraj brezbarven do živo rožnat ali temno moder, z: bledo rumen do rumeno zelen
Kot 2V	Izračunan: 0 – 40, izmerjen: 0 - 70
Disperzija	Relativno močna
Ultravijolična fluorescenca	Ne
Sklici	[1][2][3]
Glavne vrste
Druga imena	Aniolit (zelen), tanzanit (moder, primesi Cr in Sr), tulit (rdeč, primesi Mn)

Ime je dobil po ljubljanjskem podjetniku, mineralogu in mecenu baronu Žigi Zoisu (1747–1819), ki je ugotovil, da mineral, ki ga je leta 1805 odkril trgovec z minerali Simon Prešern na Svinški planini (Saualpe) na Koroškem, še ni poznan. Mineral so po njegovi tipski lokaciji poimenovali zaualpit.

Cojzit kristalizira v prizmatičnih ortorombskih kristalih s simetrijo (2/m 2/m 2/m), lahko pa je tudi masiven. Pojavlja se v metamorfnih ali pegmatitskih kamninah. Barva je lahko modra do vijolična, zelena, rjava, rožnata, rumena, siva ali brezbarvna. Ima steklast sijaj in školjkast do neraven lom. Kristali z zaključenimi kristalnimi ploskvami so vzporedno z glavno osjo (os c) nažlebičeni. Cojzit ima popolno razkolnost vzporedno z glavno osjo. Njegova trdota je malo večja od 6, njegova gostota pa je odvisna od različka in meri od 3,10 do 3,38 g/cm³. Mineral je krhek in ima belo barvo črte. Bolj pogost polimorf cojzita je monoklinski klinocojzit.

Aniolit iz Tanzanije, v katerem sta poleg zelenega cojzita tudi črni čermakit in rdeči rubin; velikost: 12 cm

Prozorni primerki cojzita se brusijo v poldrage kamne, medtem ko se prosojni in neprozorni primerki običajno rezbarijo. Metamorfna kamnina aniolit je sestavljena iz zelenega cojzita in kristalov črnega čermakita in rdečega rubina.^[4][5] Rubini niso dovolj kakovostni za izdelavo nakita, njihova barva pa poudarja barvo zelenega cojzita in daje izdelkom posebno privlačnost.

Glavna nahajališča cojzita so v Tanzaniji (tanzanit), Keniji (aniolit), Norveški (tulit), Švici, Avstriji, Indiji, Pakistanu in ZDA (Washington).

V Sloveniji so cojzit našli v eklogitu na Pohorju pri Visolah nad Slovensko Bistrico,^[6] v bližini Radelj in ob potoku Polskava.^[7]

Glej tudi

• Seznam mineralov
• Seznam mineralov v Sloveniji

Sklici

1. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/zoisite.pdf Handbook of Mineralogy
2. http://www.mindat.org/min-4430.html Mindat
3. http://webmineral.com/data/Zoisite.shtml Webmineral data
4. http://www.mindat.org/min-27151.html Mindat
5. http://www.cst.cmich.edu/users/dietr1rv/zoisite.htm Gemrocks
6. R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slobenije, Ljibljana (2002), str. 88-89.
7. Podgoršek, Vili (23. marec 2005). »Zoisit - imenovan po Žigi Zoisu«. Gore-ljudje.

Viri

• Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
• Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
• J. Ladurner in F. Purtscheller: Das große Mineralienbuch. Pinguin Verlag, Innsbruck (1970)