From Wikipedia, the free encyclopedia
Cojzit je precej redek kalcijev aluminijev hidroksi silikat iz epidotske skupine s kemijsko formulo Ca2Al3(SiO4)3(OH) in strukturno formulo Ca2AlOAl2(SiO4)(Si2O7)(OH).
| Cojzit | |
|---|---|
 Kristal rumenega cojzita; velikost: 17 x 10 x 8 mm | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred - Silikati, podrazred: otočni silikati (sorosilikati), epidotska skupina |
| Kemijska formula | Ca2Al3(SiO4)(Si2O7)O(OH) |
| Strunzova klasifikacija | 09.BG.10 |
| Klasifikacija DANA | 58.02.01b.01 |
| Kristalna simetrija | Ortorombska bipiramidna (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina P nmc |
| Osnovna celica | a = 16,24 Å, b = 5,58 Å, c = 10,1 Å, Z = 4, V = 915,25 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 454,36 g/mol |
| Barva | Bela, siva, zelenkasto rjava, zelenkasto siva, jabolčno zelena, rjava, modra, rožnato rdeča, škrlatna |
| Kristalni habit | Stolpičast, prizmatičen, nažlebljen |
| Kristalni sistem | Ortorombski |
| Razkolnost | Popolna na {001} |
| Lom | Raven |
| Trdota | 6,5 |
| Sijaj | Steklast, bisern |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do polprozoren |
| Gostota | 3,3 g/cm3, izračunana: 3,30 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
| Lomni količnik | nα = 1,696 – 1,700, nβ = 1,696 – 1,702 nγ = 1,702 – 1,718 |
| Dvolomnost | δ = 0,006 - 0,018 |
| Pleohroizem | x: bledo rožnat do rdeče vijoličen, y: skoraj brezbarven do živo rožnat ali temno moder, z: bledo rumen do rumeno zelen |
| Kot 2V | Izračunan: 0 – 40, izmerjen: 0 - 70 |
| Disperzija | Relativno močna |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne |
| Sklici | [1][2][3] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Aniolit (zelen), tanzanit (moder, primesi Cr in Sr), tulit (rdeč, primesi Mn) |
Ime je dobil po ljubljanjskem podjetniku, mineralogu in mecenu baronu Žigi Zoisu (1747–1819), ki je ugotovil, da mineral, ki ga je leta 1805 odkril trgovec z minerali Simon Prešern na Svinški planini (Saualpe) na Koroškem, še ni poznan. Mineral so po njegovi tipski lokaciji poimenovali zaualpit.
Cojzit kristalizira v prizmatičnih ortorombskih kristalih s simetrijo (2/m 2/m 2/m), lahko pa je tudi masiven. Pojavlja se v metamorfnih ali pegmatitskih kamninah. Barva je lahko modra do vijolična, zelena, rjava, rožnata, rumena, siva ali brezbarvna. Ima steklast sijaj in školjkast do neraven lom. Kristali z zaključenimi kristalnimi ploskvami so vzporedno z glavno osjo (os c) nažlebičeni. Cojzit ima popolno razkolnost vzporedno z glavno osjo. Njegova trdota je malo večja od 6, njegova gostota pa je odvisna od različka in meri od 3,10 do 3,38 g/cm3. Mineral je krhek in ima belo barvo črte. Bolj pogost polimorf cojzita je monoklinski klinocojzit.
Prozorni primerki cojzita se brusijo v poldrage kamne, medtem ko se prosojni in neprozorni primerki običajno rezbarijo. Metamorfna kamnina aniolit je sestavljena iz zelenega cojzita in kristalov črnega čermakita in rdečega rubina.[4][5] Rubini niso dovolj kakovostni za izdelavo nakita, njihova barva pa poudarja barvo zelenega cojzita in daje izdelkom posebno privlačnost.
Glavna nahajališča cojzita so v Tanzaniji (tanzanit), Keniji (aniolit), Norveški (tulit), Švici, Avstriji, Indiji, Pakistanu in ZDA (Washington).
V Sloveniji so cojzit našli v eklogitu na Pohorju pri Visolah nad Slovensko Bistrico,[6] v bližini Radelj in ob potoku Polskava.[7]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
