mesto v Afganistanu From Wikipedia, the free encyclopedia
Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu. Balh je zdaj majhno mesto v provinci Balh, približno 20 km severozahodno od upravnega središča province Mazar-e Šarifa in 74 km južno od Amu Darje. V preteklosti je bil največje mesto v Horasanu. Marko Polo ga je opisal kot »razkošno in veličastno mesto«.[1]
Balh بلخ | |
---|---|
Ruševine Masjid Sabz (Zelene mošeje) (julij 2001) | |
Koordinati: 36°45′N 66°54′E | |
Država | Afganistan |
Provinca | Balh |
Okrožje | Balh |
Nadm. višina | 1.198 ft (365 m) |
Prebivalstvo (2006) | |
• Mesto | 77.000 |
Časovni pas | + 4.30 |
Stari Grki so mesto imenovali Baktra, iz katerega izvira ime pokrajine Baktrije. Večina mesta je v razvalinah. Pred mestom je bil velik budistični samostan, kasneje znan kot Naubahar ali Nava Vihāra (sanskrt).[2]
Francoski budistka Alexandra David-Néel z Balhom povezuje mitološko krajestvo Shambhala in domneva, da ime Balh izvira iz staroperzijskega izraza Sham-i-Bala, ki pomeni vzvišena svetloba.[3] Gurdjieffian J. G. Bennett špekulira, da je bil Shambalha baktrijski sončni tempelj Shams-i-Balkh.[4]
Balh je bil domnevno prvo mesto, v katerega so se v obdobju 2000-1500 pr. n. št. preselila plemena iz zgornjega porečja Amu-Darje. [5] Arabci so ga zaradi njegove častitljive statosti imenovali Umm Al-Belaad – Mati mest. Mesto je bilo tradicionalno središče zoroastrstva[6] Ime Zarisaspa, ki je ali drugo ime za Balh ali ime dela mesta, bi lahko izhajalo iz imena pomembnega zoroastrskega svetišča ognja Azar-i-Asp.[6] Za Balh se domneva, da je prav v njem Zaratustra prvič oznanjal svojo vero, in v njem tudi umrl.
Ker je bil Balh središče prvega indo-iranskega kraljestva[7] (Baktrija, Daksia, Buhdi), so nekateri znanstveniki prepričani, da so se Indo-Iranci ravno od tu v več valovih razširili v severovzhodni Iran in Sistan, kjer so postali sedanji sedanji Perzijci, Tadžiki, Paštuni in Baluči. Regija, ki je zaradi podnebnih sprememb zdaj pustinja, je bila v antiki zelo rodovitna. Ustanovitev kraljestva se pripisuje Gajomartu, po perzijski legendi prvemu kralju na svetu. Balh je bil že zelo zgodaj rival Ekbatane, Niniv in Babilona.
Armenski viri trdijo, da je bil Balh prestolnica Arsakidske dinastije Partskega cesarstva. Po izročilu je v mestu stal starodaven Anahitin tempelj, tako bogat, da je stalno izzival plenilce. Aleksander Veliki se je po uboju kralja Balha poročil z Roksano Baktrijsko.[8] Balh je postal prestolnica grško-baktrijskega kraljestva, katero so tri leta (208-206 pr. n. št.) oblegali Selevkidi. Po razpadu grško-baktrijskega kraljestva so do prihoda Arabcev v njem vladali Indo-Skiti, Parti, Indo-Parti, Kušani, Indo-Sasanidi, Kidariti, Heptaliti in Sasanidi.
Modernizacija Balha se je začela leta 1934, ko je bilo zgrajeno osem ulic, več javnih zgradb in bazarjev. V mestu je središče bombažne industrije, strojenja ovčjega krzna, ki je na Zahodu znano kot karakul, in poljedelskih pridelkov, zlasti mandljev in melon.
Arheološka najdišča in muzeji so v zadnjih vojnah predmet nezakonitih izkopavanj in kraje.[9]
Stare budistične zgradbe so se izkazale za bolj trpežne od kasnejših islamskih.
Stupa Top-Rustam ima pri temeljih premer 46 m, na vrhu pa 27 m. V notranjosti so štirje vkopani polkrožni oboki, do katerih od zunaj vodijo štirje prehodi. Zgrajena je iz na soncu sušenih kvadratnih zidakov s stranico 60 cm, debelih 10 do 13 cm. Takht-e Rustam (Rustamov prestol) ima obliko klina z različno dolgimi stranicami. Zgrajen je iz pregnetene zmesi blata in slame. Možno je, da gre za ruševine Nava Vihara, ki jih je opisal kitajski budistični menih Xuanzang (602–664). V soseščini so ostanki tudi številnih drugih stup.[10]
V Balhu in njegovi okolici tudi več drugih zanimivosti:
Muzej v Balhu je bil nekoč drugi največji muzej v Afganistanu, zdaj pa je v veliki meri izropan. [12]
V Muzeju modre mošeje je islamska knjižnica, razstava predmetov, najdenih v ruševinah Balha, dela islamske umetnosti, vključno s Koranom iz 13. stoletja in zbirka afganistanske dekorativne in ljudske umetnosti.
Nam najbolj znani osebi, rojeni v Balhu, sta bila perzijski islamski filozof, teolog, pravnik, pesnik in sufijski mistik Mevlana Dželaludin Rumi (1207-1273) in perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe Ibn Sina (Avicena, okoli 980-1037).